Wikipedija

Cirkus (film)

Cirkus (angleško The Circus) je ameriški nemi komični film, za katerega je Charlie Chaplin napisal scenarij, ga produciral, režiral in v njem odigral glavno vlogo. Pri pisanju scenarija je sodeloval tudi Joseph Plunkett, toda ni naveden v odjavni špici. V glavnih vlogah so nastopili še Al Ernest Garcia, Merna Kennedy, Harry Crocker, George Davis in Henry Bergman. Ravnatelj obubožanega cirkusa najame Chaplinovega Potepuha kot klovna, za katerega se izkaže, da je lahko smešen le nehote, ne kadar si za to prizadeva.

Cirkus
(The Circus)
Filmski plakat
RežijaCharles Chaplin
ProdukcijaCharles Chaplin
ScenarijCharles Chaplin
VlogeCharles Chaplin
Al Ernest Garcia
Merna Kennedy
Henry Bergman
GlasbaCharles Chaplin
DistribucijaUnited Artists
Datum izida
6. januar 1928
Dolžina
70 minutes
DržavaZDA
Jeziknemi film
angleški napisi

Produkcija filma je bila najzahtevnejša v Chaplinovi filmski karieri. Prišlo je do številnih težav in zamud, tudi požara v studiu, smrti njegove matere, ločitve z drugo ženo Lito Grey in težav z davčno inšpekcijo, ki je preiskovala morebitni davčni dolg, posledično je bilo snemanje prekinjeno za osem mesecev.[1] Vseeno je Cirkus sedmi najdonosnejši nemi film v zgodovini[2] in je prinesel leta 1928 več kot 3,8 milijona $.

Zgodba uredi

Na prizorišču zabaviščnega parka revnega in lačnega Potepuha policija zamenja za žeparja ter se poda v lov za njim skupaj s pravim kriminalcev, ki je bil skril ukradeni denarnico in uro v Potepuhov žep. Ob begu se znajde sredi nastopa in nevede postane zvezda predstave. Ravnatelj cirkusa (Al Ernest Garcia) v denarnih težavah ga povabi na preizkušnjo naslednjega dne, toda tam klavrno pogori. Scenski delavni odidejo, ker niso dobili plače, zato ravnatelj v zameno nemudoma najame Potepuha. Ta v predstavi ponovno nehote ustvari komični kaos, zato ga ravnatelj prebrisano najame kot slabo plačanega scenskega delavca.

Potepuh se spoprijatelji s cirkuško jahačico Merno (Merna Kennedy), s katero ravnatelj in njen očim slabo ravna. Razkrije mu, da je sam zvezda predstave, zato prisili ravnatelja, da ga pravično plača. Ker zaradi njega poslovanje cirkusa cveti, uspe zagotoviti boljši položaj tudi zanjo. Po tem kot Potepuh slučajno sliši vedeževalko napovedati Merni, da vidi »ljubezen in poroko s temnim in čudnim moškim, ki ti je zdaj blizu«, presrečen kupi prstan od drugega klovna. Medtem ona sreča Rexa (Harry Crocker), na novo najetega vrvohodca. Potepuh jo ponovno slučajno sliši, ko pohiti nazaj k vedeževalki in ji pove, da se je zaljubila v tega novega moškega. S strtim srcem ne more več zabavati množic. Po več neuspešnih predstavah ga ravnatelj opozori, da ima le še eno priložnost.

Ko Rexa pred predstavo ni moč najti, ravnatelj (ki ve, da je vadil vrvohodstvo, z namenom izpodriniti svojega tekmeca) namesto njega v predstavo postavi Potepuha. Kljub več nezgodam in pripetljajem, ki jih večinoma povzročijo navihane pobegle opice, mu uspe preživeti preizkušnjo. Toda, ko po predstavi vidi ravnatelja dati Merni zaušnico, ga pretepe in dobi odpoved. Merna pobegne, da bi se mu pridružila. Medtem Potepuh najde in pripelje Rexa nazaj, da bi se ta poročil z Merno. Trojica se vrne v cirkus, kjer začne ravnatelj grajati svojo pastorko, toda preneha, ko mu Rex pove, da se je poročil z njo. Ko potujoči cirkus odide, Potepuh ostane. Pobere se in vedro odkoraka stran.

Igralska zasedba uredi

Produkcija uredi

Chaplin se je prvič začel poigravati z idejo filma o cirkusu že leta 1920.[3] Pozno leta 1925 se je vrnil z New Yorka v Kalifornijo in začel razvijati film v Charlie Chaplin Studios. Scenski oblikovalec Danny Hall je skiciral Chaplinove zgodnje ideje za film, ki se je vračal k enemu svojih starejših filmov Potujoči glasbenik (1916) s podobnimi zamislimi za zgodbo in temami.[4] Chaplin je bil dolgoletni občudovalec francoskega komika Maxa Linderja, ki je umrl oktobra 1925, od njega si je pogosto sposojal tudi skeče in zaplete. Nekateri kritiki izpostavljajo podobnosti med Cirkusom in Linderjevim zadnjim posnetim filmom The King of the Circus.[5]

Snemanje se je pričelo 11. januarja 1926 in bilo v večji meri končano do novembra.[6][7] Po mesecu snemanja so odkrili, da je negativ filma opraskan. Z restavracijo so uspeli rešiti posnetke.[8] Septembra je v studiu izbruhnil požar, ki je za mesec dni zavlekel produkcijo.[8][9] Decembra je Chaplin od Lite Grey prejel ločitvene papirje in pravni postopki so končanje filma zavlekli še za eno leto.

Premiera uredi

Cirkus je bil premierno prikazan 6. januarja 1928 v Strand Theatre v New Yorku[10] in 27. januarja v Grauman's Chinese Theatre v Los Angelesu.[11] Kar je skoraj sovpadalo z začetkom zvočnega filma,[12] saj je bil prvi celovečerni zvočni film Pevec Jazza (1927) izdan le mesec dni prej.

Chaplin je za film posnel novo glasbeno podlago leta 1978, leto kasneje je avtorske pravice nad novo različico filma dobil The Roy Export Company Establishment, ki ga je izdal leta 1969.

Sprejem uredi

Film je bil dobro sprejet tako pri gledalcih, kot tudi kritikih, sicer je bil tudi finančno uspešen, vseeno pa manj dobičkonosen od Chaplinovega predhodnega filma Zlata mrzlica. (1925).[13] Mnogi kriti ga štejejo skupaj z Zlato mrzlico za Chaplinovo najboljšo komedijo.[14]

Analiza uredi

Filmski zgodovinar Jeffrey Vance film vidi kot avtobiografsko metaforo:

Pridruži se cirkusu, prerodi poceni burleskni komiko cirkuških klovnov in postane velika zvezda. Toda ob koncu filma se cirkus preseli brez njega. Ostane sam v prazni cirkuški areni ... To me spominja na Chaplina in njegovo mesto v filmskem svetu. Predstava se seli naprej brez njega. Ta prizor je posnel štiri dni po izdaji filma The Jazz Singer (prvi uspešni zvočni film) v New Yorku. Ko je za film leta 1928 pisal glasbeno podlago, je ta prizor opremil s skladbo »Blue Skies«, ki jo je proslavil Jolson, toda Chaplin jo je zaigral počasi in žalostno, kot pogrebno melodijo.[15]

Glasbena podlaga uredi

Leta 1947 je Hanns Eisler delal na glasbeni podlagi za film. Uporabil je glasbo, ki jo je sestavil za svoj Septet št. 2 (»Circus«) za flavto, pikolo in klarinet v B-duru, fagot in strunski kvartet. Eislerjeve skice za sekvence prizorov in rime so shranjene v arhivu Hansa Eislerja v Berlinu.[16]

Leta 1967 je Chaplin za film sestavil novo glasbeno podlago in sam posnel vokalno pesem »Swing High Little Girl«, uporabljeno ob uvodnih napisih.[17] Nova različica filma je bila premierno prikazana 15. decembra 1969 v New Yorku z novo glasbeno podlago.[18][19][20] V Londonu je bila premiera decembra 1970.[21]

Nagrade uredi

Charlie Chaplin je bil nominiram za štiri Oskarje, toda ker je dobil častnega Oskarja, je bil izločen iz tekmovalnega programa.[21] Akademija ne navaja več njegovih nominiraj na uradnem seznamu nominirancev, toda večina neuradnih seznamov ga vključuje.

Kategorija Nominiranec
najboljši film United Artists (Charlie Chaplin kot producent)
najboljši režiser komičnega filma Charlie Chaplin
najboljša moštva glavna vloga Charlie Chaplin
najboljši izvirni scenarij Charlie Chaplin
Akademija ga je umaknila iz tekmovalnega programa in mu podelila častnega Oskarja
častni oskar Charles Chaplin
»za raznovrstnost in genialnost v igri, pisanju, režiranju in produciranju filma Cirkus«.

Sklici uredi

  1. ↑ Bourne, Mark (2004). »The Circus: The Chaplin Collection«. Reviews (v angleščini). The DVD Journal. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
  2. ↑ Pierce, David, ur. (21. junij 1932). »Biggest Money Picture« (v angleščini). Variety. str. 1.
  3. ↑ Milton, Joyce (1998). Tramp: The Life of Charlie Chaplin (v angleščini). Da Capo Press. str. 256. ISBN 0-306-80831-5.
  4. ↑ Ede, François (director); Kusturica, Emir; Chaplin, Charlie (2003). Chaplin Today: The Circus (DVD) (v angleščini). France: Association Chaplin, France 5, MK2TV, Warner Bros.
  5. ↑ Wakeman, John. World Film Directors, Volume 1. The H. W. Wilson Company. 1987. str. 675.
  6. ↑ Lynn 1997, str. 308.
  7. ↑ Mitchell 1997, str. 58.
  8. ↑ 8,0 8,1 Mitchell 1997, str. 57.
  9. ↑ Flom, Eric L. (1997). Chaplin in the Sound Era: An Analysis of the Seven Talkies (v angleščini). McFarland. str. 34. ISBN 0-7864-0325-X.
  10. ↑ Vance, Jeffrey (2003). Chaplin: Genius of the Cinema (v angleščini). Harry N. Abram. str. 182–183. ISBN 0-8109-4532-0.
  11. ↑ Lynn 1997, str. 313.
  12. ↑ Crafton, Donald (1999). »The Uncertainty of Sound«. The Talkies: American Cinema's Transition to Sound, 1926-1931 (v angleščini). Zv. 4. University of California Press. str. 17. ISBN 0-520-22128-1.
  13. ↑ Maland, Charles J. (1991). Chaplin and American Culture: The Evolution of a Star Image (v angleščini). Princeton University Press. ISBN 0-691-02860-5.
  14. ↑ »Charles Spencer Chaplin«. Encyclopedia of World Biography (v angleščini). Zv. 3 (2. izd.). Gale. 2004. str. 438–440.
  15. ↑ Weddle, David (28. april 2003). »Nothing Obvious or Easy: Chaplin's Feature Films« (v angleščini). Zv. 390, št. 11. Variety. str. 6. ISSN 0042-2738.
  16. ↑ Niklew, Christiane; Reinhold, Daniela; Rienäcker, Helgard (1998) [1984]. »Inventar der Musikautographe im Hanns-Eisler-Archiv« [Inventory of the autographs in the Hanns-Eisler-Archive]. V Maren Köster (ur.). Hanns Eisler - 's müßt dem Himmel Höllenangst werden (v nemščini). Stiftung Archiv der Akademie der Künste. str. 201–295. ISBN 3923997833.
  17. ↑ King, Susan (16. oktober 2002). »Chaplin's big-top tension, on and off the screen« (v angleščini). Los Angeles Times. str. E.3. Robinson, David (2004). »The Circus« (v angleščini). charliechaplin.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2010. Pridobljeno 2. marca 2014. »Swing Little Girl« (v angleščini). charliechaplin.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2010. Pridobljeno 2. marca 2014.
  18. ↑ Ede 2003. Glej tudi: American Film Institute (1997). Krafsur, Richard P. (ur.). The American Film Institute Catalog of Motion Pictures Produced in the United States: Feature Films, 1961-1970, Part 2 (v angleščini). University of California Press. str. 179. ISBN 0-520-20970-2. Elliott, David (1. december 1994). »`Circus' is pure sound of `silents'«. The San Diego Union (v angleščini). str. 16.
  19. ↑ Greenspun, Roger (16. december 1969). »Little Tramp:'Circus,' '28 Film With Chaplin, Is Revived« (v angleščini). The New York Times.
  20. ↑ Raabe, Nancy (30. september 1994). »A familiar tune: Chaplin's `Circus' to be shown with original score« (v angleščini). Milwaukee Journal Sentinel.
  21. ↑ 21,0 21,1 Mitchell 1997, str. 59.

Viri uredi

Nadaljnje branje uredi

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cirkus_(film)&oldid=6080478«