a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Ilustracija pogoja circe

Circe ali circe šah je šahovska različica v kateri je vzeta figura ponovno rojena na svojem začetnem polju. Dodatno velja:

  • kmetje se vrnejo (rodijo) na izhodiščno polje v stolpcu jemanja
  • trdnjava, skakač in lovec se vrnejo na polje iste barve, kot je polje na katerem so bili vzeti
  • rokada s prerojeno trdnjavo je dovoljena
  • pravilo ne velja za kralja (razen v nekaterih različicah circe)

Beli kmet, vzet na b4 se rodi na b2; črni skakač vzet ba f6 se rodi na b8; črna trdnjava vzeta na f6 pa se vrne na h8.

Če je polje ponovnega rojstva zasedeno (s figuro katerekoli barve), potem vzeta fiura ni ponovno rojena ampak gre za običajno jemanje figure. Pravila circe sta prva določila P. Monréal in J.-P. Boyer v članku v problemski reviji Problème leta 1968.

Pri zapisovanju poteze v algebrajski notaciji je običajno v oklepaju zapisano polje, kjer je rojen avzeta figura. Na diagramu bi torej jemanje črnega skakača zapisali kot Txe8(Sg8) - trdnjava jemlje skakača, ki se hrati rodi na polju g8.

Pozicija na diagramu ilustrira neobičajne učinke circe. Če je na potezi beli lahko matira s potezo 1. Te1#, ker se bela trdnjava po potezi 1. ... Kxe1 takoj rodi na polju a1, zato je kralj ne sme vzeti. Če bi bil na potezi črni, bi lahko prepračil mat s potezo 1.La1, s tem je polje a1 zasedeno in trdnjava se po Te1 in jemanju kralja ne bi mogla vrniti na a1.

Pogoj circe se redko uporabljen kot šahovska igra, precej bolj pogosto je uporabljen v šahovskih problemih.

Zunanje povezave uredi