Charles Thomas Bolton
Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.
| Charles Thomas Bolton | |
|---|---|
| Rojstvo | 18. april 1943 Tullahoma[d] |
| Smrt | 4. februar 2021 (77 let) |
| Državljanstvo |  ZDA |
| Poklic | astronom |
Bolton je leta 1972 podal prvi zelo verjeten dokaz o obstoju zvezdnih črnih lukenj.[1][2]
Življenje in delo uredi
Diplomiral je leta 1966 na Univerzi Illinoisa. Magisterij je končal leta 1968, doktoriral pa leta 1970 na Univerzi Michigana.[1] Po doktoratu je delal kot raziskovalec na Observatoriju Davida Dunlapa v Richmond Hillu, Kanada, kjer je poučeval do leta 1972.[1] Med letoma 1971 in 1972 je poučeval na Kolidžu Scarborough, med 1972 in 1973 pa na Kolidžu Erindale. Od leta 1973 je profesor na Oddelku za astronomijo Univerze v Torontu.[1]
V letu 1970 je razvil prvi računalniški model atmosfere zvezde, ki je omogočil zanesljivo primerjavo s spektri pravih zvezd.[1]
Leta 1971 je kot mladi raziskovalec in začasni fakultetni član na Dunlapovem observatoriju raziskoval dvozvezdja.[3][4] Pri rentgenskem viru Labod X-1 (HDE 226868), odkritem leta 1964, je opazoval kolebanja, kot da bi krožil okrog nevidne, vendar masivne spremljevalke, ki je sevala močne rentgenske žarke.[1][5] Neodvisno sta objavila odkritje nevidne masivne spremljevalke HDE 226868 Louise Webster in Paul Murdin, ki sta raziskovala na Kraljevem observatoriju Greenwich.[6]
Meritve Dopplerjevega premika zvezdinega spektra so pokazale prisotnost spremljevalke in omogočile ocenitev mase iz njenih elementov tira.[7] Na podlagi napovedane mase telesa so domnevali da gre za črno luknjo, ker največja možna nevtronska zvezda ne more preseči trikratne Sončeve mase.[8] Po nadaljnjih opazovanjih je leta 1973 astronomska srenja priznala obstoj črne luknje Labod X-1, ki leži v ravnini krajevne Galaksije pri galaktični širini približno 3 stopinje.[1][9][10][11] Labod X-1 so razvrstili v razred mikrokvazarjev.
Septembra 2007 se je Univerza v Torontu odločila da bo zaradi svetlobnega onesnaženja prodala Observatorij Davida Dunlapa, ki ima največji enozrcalni daljnogled (74 palcev (1880 mm)) v Kanadi, nekoč drugi največji reflektor na svetu, za današnje razmere pa je majhen.[4] Bolton in prirodoslovci iz Richmond Hilla so zahtevali da Observatorij in 190 akrov javnih nasadov in arboretum proglasijo za naravno dediščino in ne dovolijo gradnje predmestnih hiš ali stanovanj.[4][12]
Navkljub nerešenemu zaslišanju pred preiskovalno kimisijo za zaščito province Ontario je Univerza 2. julija 2008 objavila takojšnjo prodajo zemljišča krajevnim razvijalcem in Boltona vrgla ven.[13]
Je član Kanadske kraljeve družbe in Mednarodne astronomske zveze.
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 »Charles Thomas Bolton (1943- )« (v angleščini). Virtualni muzej Kanade (VMC). Pridobljeno 28. septembra 2008.
- ↑ Black (2008).
- ↑ Culp (2002).
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Black holes: The Canadian connection«. Quirks and Quarks (v angleščini). CBC. 18. april 2008. Pridobljeno 28. septembra 2008.
- ↑ Bolton (1972).
- ↑ Webster; Murdin (1972).
- ↑ Luminet (1992).
- ↑ Bombaci (1996).
- ↑ Rolston (1997).
- ↑ Shipman (1975).
- ↑ Gursky idr. (1971).
- ↑ »Richmond Hill Naturalists« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2008. Pridobljeno 28. septembra 2008.
- ↑ Wagler (2008).
Viri uredi
- Black, Harry (2008), »Tom Bolton, Astronomer: Discoverer of the First Black Hole«, Canadian Scientists and Inventors: Biographies of People Who Shaped Our World, Pembroke Publishers Limited, str. 24–27, ISBN 978-1-55138-222-7
- Bolton, Charles Thomas (1972), »Identification of Cygnus X-1 with HDE 226868«, Nature, 235 (2): 271–273, doi:10.1038/235271b0, pridobljeno 28. septembra 2008
- Bombaci, I. (1996), »The maximum mass of a neutron star«, Astronomy and Astrophysics, 305: 871–877, doi:10.1088/1367-2630/7/1/199, pridobljeno 28. septembra 2008
- Culp, Kritine (2002), The proof is out there (v angleščini), University of Toronto Magazine, pridobljeno 28. septembra 2008
- Gursky, H.; Gorenstein, P.; Kerr, F. J.; Grayzeck, E. J. (1971). »The Estimated Distance to Cygnus X-1 Based on its Low-Energy X-Ray Spectrum«. Astrophysical Journal. Zv. 167. str. L15. Bibcode:1971ApJ...167L..15G. doi:10.1086/180751.
{{navedi revijo}}:|access-date=potrebuje|url=(pomoč) - Luminet, Jean-Pierre (1992), Black Holes, Cambridge University Press, ISBN 0521409063
- Rolston, Bruce (10. november 1997), The First Black Hole (v angleščini), Univerza v Torontu, pridobljeno 28. septembra 2008
- Shipman, H. L. (1975), »The implausible history of triple star models for Cygnus X-1 Evidence for a black hole«, Astrophysical Letters, 16 (1): 9–12, Bibcode:1975ApL....16....9S
{{citation}}:|access-date=potrebuje|url=(pomoč) - Wagler, Jenny (3. julij 2008). »Dunlap Observatory closing sparks anger, frustration« (v angleščini). National Post. Pridobljeno 28. septembra 2008.
- Webster, B. Louise; Murdin, Paul (1972), »Cygnus X-1—a Spectroscopic Binary with a Heavy Companion?«, Nature, 235 (2): 37–38, Bibcode:1972Natur.235...37W, doi:10.1038/235037a0, pridobljeno 28. septembra 2008
