Celestin ali celestit[4] je stroncijev sulfatni mineral s formulo SrSO4. Je glavni vir elementrarnega stroncija, ki se običajno uporablja v pirotehniki in različnih kovinskih zlitinah.

Celestin
Čista, sivo modra kristalna skorja celestina z Madagaskarja
Splošno
KategorijaVI. razred: Sulfati, selenati, telurati
Kemijska formulaSrSO4; včasih vsebuje nekaj kalcija in/ali barija
Strunzova klasifikacija07.AD.35
Kristalna simetrijaortorombska dipiramidna 2/m 2/m 2/m
Osnovna celicaa = 8,359 Å, b = 5,352 Å,
c = 6,866 Å; Z = 4
Lastnosti
Barvabrezbarven, bledo moder, rožnat, bledo zelen, bledo rjav, črn
Kristalni habitploščati do piramidasti kristali, tudi vlaknat, slojast, zemljast, masivno zrnat
Kristalni sistemortorombski
Razkolnostpopolna na {001}, dobra na {210}, slaba na {010}
Lomneraven
Žilavostkrhek
Trdota3 - 3,5
Sijajsteklast, na razkolih bisern
Barva črtebela
Prozornostprozoren do prosojen
Specifična teža3,95 - 3,97
Optične lastnostidvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,619 - 1,622
nβ = 1,622 - 1,624
nγ = 1,630 - 1,632
Dvolomnostδ = 0,011
Pleohroizemšibek
Kot 2V50° - 51° (izmerjen)
Disperzijazmerna r < v
Ultravijolična fluorescencakratkovalovna UV = rumena, dolgovalovna UV = rumena, belo modra
Sklici[1][2][3]

Nahajališča uredi

 
Celestine iz rudnika Machow, Poljska

Mineral je prvi opisal in poimenoval Abraham Gottlieb Werner leta 1799. Njegovo ime izhaja iz grškega izraza coelestianebesni, ki namiguje na njegovo modrikasto barvo.

Celestin se pojavlja v kristalih ali v kompaktnih masivnih in vlaknatih tvorbah, najpogosteje v sedimentnih kamninah. Pogosti spremljajoči minerali so sadra, anhidrit in halit.

Njegova nahajališča so povsod po svetu, običajno v majhnih količinah. Bledo modri primerki se najdejo na Madagaskarju.

Iz celestina so zgrajeni skeleti praživali iz razreda Acantharea, ki se po tem razlikujejo od drugih radiolarij, ki imajo skelete iz kremena. V karbonatnih oceanskih sedimentih je nastal iz odmrlih živalskih organizmov.[5]

Geode uredi

 
Celestinska geoda
 
Notranjost geode Crystal Cave, Ohio

Kristali celestina se pojavljajo tudi v geodah. Največja znana geoda je ravno celestinska geoda, ki je na najširšem delu široka 10,7 m. Nahaja se v bližini vasi Put-in-Bay, Ohio, na otoku South Bass na jezeru Erie. Geoda je preurejena v turistično jamo Crystal Cave. Kristali na dnu geode so odstranjeni. Posamezni kristali celestina so široki do 46 cm in tehtajo do 135 kg.

Sklici uredi

  1. Handbook of Mineralogy
  2. Mindat.org
  3. Webmineral data
  4. E. Nickel, M. Nichols. Mineral Names, Redefinitions & Discreditations Passed by the CNMMN of the IMA. Materials Data, 2004, str. 26.
  5. P.A. Baker, S.H. Bloomer (1988). The origin of celestite in deep-sea carbonate sediments. Geochimica et Cosmochimica Acta 52 (2): 335–339. Bibcode: 1988GeCoA..52..335B. doi: 10.1016/0016-7037(88)90088-9.