Pokrajina Catania (v italijanskem izvirniku Provincia di Catania [provìnča di katànja]), je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sicilija. Zavzemala je tudi Kiklopsko otočje. Na severu je mejila s pokrajino Messina, na vzhodu z Jonskim morjem, na jugu s pokrajinama Ragusa in Siracusa ter na zahodu s pokrajinama Enna in Caltanissetta.

Pokrajina Katanija
Provincia di Catania
Pokrajina v Kraljevini Italija in v Republiki Italija
1860–2015

Zemljevid z označeno lego pokrajine Catania v Italiji
Glavno mestoCatania
Površina
 • KoordinatiKoordinati: 37°31′N 15°4′E / 37.517°N 15.067°E / 37.517; 15.067
 
• 2014
3.552 km2
Prebivalstvo 
• 2014
1.116.917
Zgodovina
Zgodovina 
• ustanovitev
4. maj 1860
• ukinitev
4. avgust 2015
Danes delMetropolitansko mesto Catania

Večje občine uredi

Glavno mesto je Catania, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Catania 297.805
Acireale 52.872
Paternò 49.413
Misterbianco 48.177
Caltagirone 39.500
Adrano 36.503
Aci Catena 28.613
Mascalucia 27.733
Gravina di Catania 27.732
Giarre 27.265
Belpasso 23.990

Naravne zanimivosti uredi

Pokrajina zavzema večino najobširnejše sicilske ravnine, ki se po njej tudi imenuje Piana di Catania, in tudi najvišjo vzpetino otoka, ognjenik Etna (trenutno 3340 m). Velika rodovitnost te ravnine je v dobri meri posledica vulkanskih usedlin, kar je ena od dveh pozitivnih lastnosti ognjenika; druga je obilica vode, ki jo taljenje snega na Etni prinaša sicer suhi Siciliji. Vendar so te dobrine drago plačane, ko pride do vulkanskih izbruhov, ki se v zgodovini štejejo na stotine. Razen izjem sicer ne gre za človeška življenja, temveč za gmotno škodo. Mesto Catania je bilo večkrat popolnoma uničeno, prvič leta 123 pr. n. št., nato spet leta 1169, 1381 in 1669.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti uredi

Lega Sicilije v centru Sredozemlja daje razumeti, da je bila poseljena iz pradavnih časov. Na njej so se vrstile vse kulture starega sveta in nekatere so zapustile neizbrisne sledove. Najbolj razvidna je seveda zapuščina starih Grkov, Rimskega imperija in Normanov. Bolj prikriti so sledovi arabske kulture, kot na primer lokalno ime vulkana Etne, ki mu Sicilijanci pravijo Mongibello [mondžibèlo]. Za Rimljane je to bil namreč Mons Gibel, kjer pomeni mons gora v latinščini, jabal pa gora v arabščini. Etno samo so Arabci imenovali Jabal al-burkān ali Jabal Aṭma Ṣiqilliyya, torej dobesedno gora ognjenik ali najvišja gora Sicilije. Današnji naziv Etna pa izhaja iz grškega aitho = gorim.

Viri uredi

Glej tudi uredi