Cagliari (pokrajina)
Pokrajina Cagliari (v italijanskem izvirniku Provincia di Cagliari [provìnča di kàljari], v sardinščini Provintzia de Casteddu [provìncja de kastèdu]), je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sardinija. Na severu je mejila s pokrajinami Nuoro, Ogliastra in Oristano, na vzhodu in jugu s Sredozemskim morjem in na zahodu s pokrajinama Carbonia - Iglesias in Medio Campidano.
| Provincia di Cagliari | |
|---|---|
| Pokrajina v Kraljevini Italija in v Republiki Italija | |
| 1859–2016 | |
 Zemljevid z označeno lego pokrajine Cagliari v Italiji | |
| Glavno mesto | Cagliari |
| Površina | |
• 2001 | 4.570 km2 |
| Prebivalstvo | |
• 2001 | 551.053 |
| Zgodovina | |
| Zgodovina | |
• ustanovitev | 1859 |
• ukinitev | 31. december 2016 |
| Danes del | Metropolitansko mesto Cagliari |
Večje občine uredi
Glavno mesto je Cagliari, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):
| Občina | Prebivalcev |
|---|---|
| Cagliari | 157.630 |
| Quartu Sant'Elena | 71.254 |
| Selargius | 29.052 |
| Assemini | 26.310 |
| Capoterra | 22.839 |
| Monserrato | 20.753 |
| Sestu | 19.005 |
| Sinnai | 16.498 |
| Quartucciu | 13.321 |
Naravne zanimivosti uredi
Značilnost pokrajine je dolgo zaporedje različnih plaž. Ene so prekrite s finim peskom, ki je večinoma popolnoma bel, ponekod pa zlatorumen do rdečkast. Nekatere plaže pa niso peščene, ampak posute z gruščem in skalami. Vse so turistično opremljene in lahko dosegljive.
Glavna zaščitena področja v pokrajini so:
- Narodni park Golfo di Orosei e Gennargentu (Parco nazionale del Golfo di Orosei e del Gennargentu)
- Narodni park Sulcis (Parco del Sulcis)
- Krajinski park Monte Linas - Oridda - Marganai (Parco del Monte Linas - Oridda - Marganai)
- Krajinski park Sette Fratelli - Monte Genas (Parco dei Sette Fratelli - Monte Genas)
- Krajinski park Molentargius - Saline (Parco regionale Molentargius - Saline)
- Morski rezervat Capo Carbonara (Area naturale marina protetta Capo Carbonara)
Glej tudi Naravne vrednote Sardinije
Zgodovinske zanimivosti uredi
V raznih krajih Sardinije so še vidne hiše v starem slogu teh krajev. Bile so velike, saj so si tudi manj premožni ljudje lahko dovolili gradbeni material: zidne in strešne opeke so bile iz zmesi blata in nato posušene na soncu. Hiše so po navadi s treh strani obkrožale notranje dvorišče in vrt z vodnjakom ali cisterno. Četrta stran dvorišča se je odpirala na pašnik ali večjo njivo. V pritličnih prostorih so bili hlevi, drvarnica, kuhinja (imenovana "prostor za peko kruha"), prostor za odlaganje odpadkov, stranišče in pralnica. V prvem nadstropju so bili bivalni prostori, predvsem velike sprejemnice, dnevne sobe in spalnice. Na podstrešju so se hranile zaloge živil in povrtnine. V bogatejših hišah so bili stropi bivalnih prostorov poslikani s freskami in podovi so bili tlakovani s ploščicami, ki so oblikovale geometrične vzorce. Nekatere so imele dve nadstropji za bivalne prostore.
Viri uredi
- Istituto Nazionale di Statistica
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986