Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe. V tem stadiju se v ličinki, ki je črvaste oblike, zgodijo obsežne spremembe telesne zgradbe; nekateri organski sistemi (npr. živčevje) se lahko popolnoma razgradijo in vzpostavijo na novo. Pri tem procesu igra veliko vlogo nadzorovana celična smrt.

Buba metulja, vzeta iz kokona

Ker gre za popolno rekonstrukcijo telesa, je žuželka v tej fazi največkrat negibljiva ali zelo omejeno gibljiva. Tako predstavlja lahek plen plenilcem. Mnogo žuželk se zato v tej fazi obda s svilenim ali trdnim kokonom - brez kokonov so samo nekateri hrošči, dvokrilci, metulji in kožekrilci. Ti se med preobrazbo zavlečejo v kakšno špranjo, izkoriščajo tudi varovalno obarvanost. Metulji mravljiščarji (rod Maculinea) za obrambo izkoriščajo gostiteljske mravlje.

Stadij bube se je v evoluciji razvil večkrat ločeno in poznamo več tipov bub. Glavna delitev je na bube, ki imajo proste okončine, ter take, kjer so okončine prirasle k telesu. Prve nadalje delimo glede na to, ali so njihove mandibule členjene ali ne. Žuželke, katerih bube imajo členjene mandibule, le-te uporabljajo da izrežejo luknjo skozi kokon, ko je preobrazba končana.

Viri uredi

  • Gullan P.J.; Cranston P.S. (2005). The Insects - an outline of entomology (3 izd.). Blackwell publishing. COBISS 427253. ISBN 1-4051-1113-5.

Glej tudi uredi