Brooklynski most je hibridni most s poševnimi zategami / viseči most v New Yorku in je eden najstarejših mostov takega tipa v Združenih državah Amerike. Končan leta 1883, povezuje okrožji Manhattan in Brooklyn, ki ležita ob East River. Njegov glavni razpon meri 486,3 m in je bil izdelan kot prvi jekleni viseči most. Prvotno je bil imenovan New York and Brooklyn Bridge in kot East River Bridge, vendar pa je bil kasneje poimenovan Brooklyn Bridge. Ime izhaja od 25. januarja 1867 iz pisma uredniku Brooklyn Daily Eagle, [7] in formalno tako poimenovan s strani mestne oblasti leta 1915. Od odprtja je postal ikona New Yorka. Leta 1964 je bil imenovan kot National Historic Landmark[8][9][10] in leta 1972 kot National Historic Civil Engineering Landmark. [11]

Brooklynski most
Brooklynski most, pogled iz Manhattana
Namemba6-pasovnica (samo avtomobili)
železnica (do 1944)
tramvaj (do 1950)
pešci in kolesarji
PrehodEast River
LokacijaNew York (Civic Center, Manhattan, Manhattan – Dumbo, Brooklyn/Brooklyn Heights, Brooklyn)
VzdrževalecNew York City Department of Transportation
ProjektantJohn Augustus Roebling
Tip mostuViseči most/Most s poševnimi zategami Hibrid
Skupna dolžina1825,4 m[1]
Širina25,9 m
Višina84,3 m nad srednje visoko vodo[2]
Najdaljši razpon486,3 m
Svetla odprtina41,1 m
Začetek gradnje3. januar 1870
Odprtje{24. maj 1883[3]
Mostninane
Dnevni promet123.781 (2008)[4]
Koordinati40°42′20″N 73°59′47″W / 40.70569°N 73.99639°W / 40.70569; -73.99639
Brooklyn Bridge
Zgrajeno1869-1883
Arhitekturni slogneogotika
NRHP reference #66000523
Pomembnejši datumi
Vpisano v NRHP15. oktober 1966[5]
Razglasitev NHL29. januar 1964[6]

Brooklynski most je po mnenju mnogih najlepši most na svetu. V verzih sta ga opisovala Walt Whitman in Hart Crane, na platnu pa ovekovečila Georgia O'Keefe in Joseph Stella.[12]

Načrt uredi

Čeprav je Brooklynski most tehnično viseči most [13], je hibrid, saj uporablja tudi kable. Piloni so zgrajeni iz apnenca, granita in Rosendale cementa. Granitne kocke so bile pridobljene in oblikovane na otoku Vinalhaven, Maine, na podlagi pogodbe z družbo Bodwell Granit in pripeljane v New Yorku z dvojamborniki. [14]

Most je bil zgrajen s številnimi prehodi in predelki v sidriščih. New Yorkje oddajal v najem velike oboke pod mostom na Manhattanski strani sidrišča za financiranje mostu. Odprti leta 1876 so bili oboki uporabljeni za shranjevanje vina, saj je bilo tam vedno okoli 16 °C. Imenovali so jih "Blue Grotto" zaradi Marijinega svetišča poleg vhodne odprtine. Ko je časopis New York obiskal eno od kleti 102 leti kasneje, leta 1978, je odkril na steni slabo viden napis: "Kdor ne ljubi vina, žensk in pesmi, bo ostal bedak celo svoje življenje." [15] Pred začetkom gradnje je bila ustanovljena Družba New York Bridge Company. Stroški projekta so bili ocenjeni na 5 mio dolarjev, o tega naj bi dve tretjini prispevalo mesto Brooklyn, eno tretjino pa mesto New York.

Zgodovina uredi

Gradnja uredi

 
John Augustus Roebling
 
Načrt pilona za Brooklynski most, 1867

Gradnja mostu se je začela leta 1869. Zasnoval ga je nemški priseljenec John Augustus Roebling, ki je pred tem zasnoval in izdelal nekaj krajših visečih mostov, kot je Delaware akvadukt v Lackawaxenu, Pennsylvania, viseči most Waco v Teksasu in John A. Roeblingov viseči most v Cincinnatiju, Ohio. Med izvajanjem raziskav za projekt mostu si je Roebling poškodoval nogo, ko ga je trajekt pritisnil ob pilot. Po amputaciji zdrobljenih prstov se je razvila okužba tetanusa, ki ga je onesposobila in kmalu po tem, ko je za projekt zadolžil svojega 32-letnega sina Washingtona Roeblinga, umrl. [16] Washington Roebling je kmalu po začetku gradnje 3. januarja 1870 tudi utrpel poškodbe, ki so bile posledica dekompresijske bolezni. To stanje je najprej imenoval zdravnik Andrew Smith kot "kesonska bolezen", za katero so zboleli mnogi delavci, ki so delali v kesonih. Roeblingovo izčrpavajoče stanje je pustilo posledice, da ni mogel fizično nadzorovati gradnje.

Nadzor nad izvedno je opravljal iz svojega stanovanja s pogledom na gradbišče, oblikoval in preoblikoval je kesone in drugo opremo. Pomagala mu je žena Emily Warren Roebling, ki je bila pisna zveza med možem in inženirji na gradbišču. Pod vodstvom svojega moža je Emily študirala višjo matematiko, izračunavala vozne krivulje, prednosti materialov, specifikacije mostu in zapletenost kabelske gradnje. Naslednjih 11 let je asistirala Washingtonu Roeblingu in pomagala nadzorovati gradnjo mostu. [17][18][19] Ko je železna sonda pod kesonom za Manhattanski pilon prišla do temeljnih tal, je bila globlje, kot je bilo pričakovano, zato je Roebling ustavil gradnjo zaradi povečanega tveganja dekompresijske bolezni. Kasneje je obveljalo, da je agregat 9 m pod predvidenim nivojem dovolj za podporo baze pilona in gradnja nadaljevala.

Gradnja Brooklynskega mostu je podrobno opisana v knjigi The Great Bridge Davida McCullougha (1972 ) in Brooklyn Bridge (1981), prvi PBS dokumentarni film doslej je posnel Ken Burns. Burns je za film uporabil McCulloughovo knjigo in ga uporabil kot pripovedovalca. [20] Opisan je tudi v Sedmih čudesih industrijskega sveta, BBC Dokudrama seriji s spremljajočo knjigo.

Otvoritev uredi

Thomas A. Edison, Inc.: "New Brooklyn to New York Via Brooklyn Bridge", 1899
 
Časopisni naslov napoveduje odprtje

Most je bil predan v uporabo 24. maja 1883.[21] Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi in veliko ladij v East Bayu. Predsednik Chester Alan Arthur in župan Franklin Edson sta prečkala most v spremstvu salv iz topov in pozdravila župana Brooklyna Setha Lowa, ko sta dosela Brooklynski pilon. Arthur se je rokoval z Roeblingom na njegovem domu po slovesnosti. Roebling se ni mogla udeležiti slovesnosti, vendar je imel slavnostni banket v svoji hiši na dan otvoritve mostu. Na ta prvi dan je prečkalo most skupno 1.800 vozil in 150.300 ljudi. Emily Warren Roebling je prva prečkala most. Glavni razpon čez East River je 486,3 m dolg. Most je stal US $ 15.500.000 dolarjev (danes približno US $ 379.661.000). Ocenjeno število umrlih med njegovo gradnjo je 27 ljudi.

30. maja 1883, šest dni po odprtju, so se začele govorice, da se bo most zrušil, kar je povzročilo stampedo, pri čemer je bilo najmanj dvanajst ljudi zmečkanih in ubitih. [22] 17. maja 1884 je P.T. Barnum pomagal razbliniti dvome o stabilnosti mostu, in s svojim slavnim cirkusom, oziroma slonom Jumbom vodil parado 21 slonov čez Brooklynski most. [23] V času, ko je bil odprt in še več naslednjih let, je bil najdaljši viseči most na svetu. Od leta 1980 je bil ponoči osvetljen in izpostavljal svoje arhitekturne značilnosti. Arhitekturni slog je neogotski, z značilnimi ostrimi loki nad prehode preko kamnitih pilonov. Barva shema mostu je "Brooklyn Bridge Tan" in "Silver", čeprav nekateri trdijo, da je bila prvotna barva "Rawlins Red".

V času, ko je bil zgrajen most, se aerodinamika objekta ni izdelala. Mostovi niso bili preizkušeni v vetrovniku do leta 1950, tudi po razpadu prvega mostu Tacoma Narrows (galopirajoča Gertie) leta 1940. Zaradi tega je sreča, da je struktura podpore voziščne konstrukcije po svoji naravi manj podvržena aerodinamičnim problemom. Roebling je zasnoval most in nosilni sistem, ki je bil šestkrat predimenzioniran. Zaradi tega Brooklynski most še vedno stoji, ko so številni mostovi zgrajeni v približno istem času izginili v zgodovino in bili zamenjani.

Obnova uredi

 
Obnova Brooklynskega mostu v delu

Po porušitvi I-35W avtocestnega mostu v mestu Minneapolis v letu 2007, se je povečala pozornosti javnosti na stanje mostov po vsej ZDA. Poročali so, da je pristopna rampa na Brooklynski most prejela oceno "slaba". NYC Department of Transport se je odločil, da slaba boniteta pomeni potrebno prenovo. US $ 549.397.000 vreden projekt prenove se je začel v letu 2010, polna prenova mostu se je začela spomladi 2011 in končala nekoliko kasneje od planirane, do aprila 2015. [24]

Kot del tega projekta sta bili razširjeni pristopni rampi iz enega pasu na dva z novo montažno rampo; razdalja nad vzhodno Interstate 278 na York Street, na dvonivojsko Brooklyn-Queens avtocesto, se bo povečala; izvedena je tudi potresna naknadna vgradnja, zamenjava zarjavelih ograj in varnostnih pregrad in zamenjava vozišča. [25]

Dostop za pešce in vozila uredi

 
Pogled iz pešpoti. Mostni kabli kažejo prepoznaven vzorec
 
Zemljevid ulic v spodnjem Manhattnu in Brooklynu iz 1885, dve leti po zaključku mostu, prikazuje pristopne ulice k mostu

Most je bil prvotno namenjen konjski vpregi in železniškemu prometu, z ločeno povišano pešpotjo v sredini za pešce in kolesa. Od leta 1950 je glavna cesta s šestimi prometnimi pasovi namenjena avtomobilskemu prometu. Glede na višino nad voziščem (3,4 m) in nosilnost 2,7 t omejitve, velja prepoved zao gospodarska vozila in avtobuse.

Galerija uredi

Panorama Brooklynskega mostu in spodnjega Manhattana ponoči

Sklici uredi

  1. »NYCDOT Bridges Information«. New York City Department of Transportation. Pridobljeno 23. avgusta 2008.
  2. »Brooklyn Bridge«. Nycroads.com. Pridobljeno 4. junija 2013.
  3. Feuerstein, Gary (29. maj 1998). »Brooklyn Bridge Facts, History and Information«. Endex.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2010. Pridobljeno 23. maja 2011.
  4. »New York City Bridge Traffic Volumes 2008« (PDF). New York City Department of Transportation. Marec 2010. str. 63. Pridobljeno 10. julija 2010.
  5. »National Register Information System«. National Register of Historic Places. National Park Service. 23. januar 2007.
  6. »Brooklyn Bridge«. National Park Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. novembra 2002.
  7. E.P.D. (25. januar 1867). »Bridging the East River – Another Project«. The Brooklyn Daily Eagle. str. 2. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2007. Pridobljeno 26. novembra 2007.Predloga:Verify source
  8. »Brooklyn Bridge«. National Park Service. 11. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. novembra 2002. Pridobljeno 25. aprila 2015.
  9. Armstrong, James B.; Bradford, S. Sydney (24. februar 1975). »The Brooklyn Bridge« (PDF). National Register of Historic Places Inventory-Nomination. National Park Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. novembra 2007. Pridobljeno 25. aprila 2015.
  10. »The Brooklyn Bridge—Accompanying three photos, from 1975« (PDF). National Register of Historic Places Inventory-Nomination. National Park Service. 24. februar 1975. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. novembra 2007. Pridobljeno 25. aprila 2015.
  11. »Brooklyn Bridge«. ASCE Metropolitan Section. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2009. Pridobljeno 30. junija 2010.
  12. [1]
  13. "Brooklyn Bridge", Encyclopedia Britannica
  14. McLane, Charles B.; McLane, Carol Evarts (1997). Islands of the Mid-Maine Coast. Zv. I. Tilbury House & Island Institute. str. 134. ISBN 0-88448-184-0.
  15. Van Luling, Todd (17. april 2014). »8 Things Even New Yorkers Don't Know About New York City«. The Huffington Post.
  16. »The Building Of The Bridge.; Its Cost And The Difficulties Met With-- Details Of The History Of A Great Engineering Triumph«. The New York Times. 24. maj 1883. Pridobljeno 27. oktobra 2009.
  17. Weigold, Marilyn (1984). Silent Builder: Emily Warren Roebling and the Brooklyn Bridge. Associated Faculty Press.
  18. McCullough, David (1983). The Great Bridge: The Epic Story of the Building of the Brooklyn Bridge. New York: Simon & Schuster. str. 421.
  19. »Emily Warren Roebling«. American Society of Civil Engineers. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2010. Pridobljeno 30. junija 2010.
  20. »Burns, Ken – U.S. Documentary Film Maker«. The Museum of Broadcast Communications. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2011. Pridobljeno 20. februarja 2010.
  21. Feuerstein, Gary (29. maj 1998). »Brooklyn Bridge Facts, History and Information«. Endex Engineering, Inc. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2010. Pridobljeno 23. maja 2011.
  22. »Dead on the New Bridge; Fatal Crush at the Western Approach«. The New York Times. 31. maj 1883. Pridobljeno 20. februarja 2010.
  23. Bildner, Phil (2004). Twenty-One Elephants. New York: Simon & Schuster. ISBN 0-689-87011-6.
  24. »Brooklyn Bridge Rehabilitation Spring 2014 Newsletter« (PDF). New York City Department of Transportation. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. januarja 2021. Pridobljeno 9. septembra 2014.
  25. »Rebuilding the Bridge - brochure« (PDF). New York City Department of Transportation. Pridobljeno 9. septembra 2014.

Zunanje povezave uredi