Brest, Francija

Brest je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Finistère. Leta 2008 je mesto imelo 142.097 prebivalcev.

Brest, Francija
Občina
Lega
48°23′24″N 4°29′13″W
Država	Francija
Regija	Bretanja
Departma	Finistère
Okrožje	Brest
Kanton	sedež desetih kantonov
Interkomunaliteta	Brest Métropole Océane
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	François Cuillandre (Socialistična stranka)
Površina 1	49,51 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)	139.619
• Gostota	2.800 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	29019 /29200
Nadmorska višina	0–103 m (povp. 34 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

Mesto leži v pokrajini Pays de Léon na zahodnem robu Bretanjskega polotoka, ob izlivu reke Penfeld v zaliv Rade de Brest.

Uprava

Lega okrožja v regiji

Mesto je leta 1945 doživelo večjo spremembo, ko so se k njemu priključile tri sosednje občine: Lambézellec, Saint-Marc in Saint-Pierre-Quilbignon.

Brest je sedež desetih kantonov:

• Kanton Brest-Bellevue (del občine Brest: 17.472 prebivalcev),
• Kanton Brest-Cavale-Blanche-Bohars-Guilers (del občine Brest, občini Bohars, Guilers: 16.780 prebivalcev),
• Kanton Brest-Centre (del občine Brest: 21.285 prebivalcev),
• Kanton Brest-Kerichen (del občine Brest: 18.921 prebivalcev),
• Kanton Brest-Lambezellec (del občine Brest: 17.928 prebivalcev),
• Kanton Brest-L'Hermitage-Gouesnou (del občine Brest, občina Gouesnou: 15.478 prebivalcev),
• Kanton Brest-Plouzané (del občine Brest, občina Plouzané: 16.170 prebivalcev),
• Kanton Brest-Recouvrance (del občine Brest: 16.521 prebivalcev),
• Kanton Brest-Saint-Marc (del občine Brest: 22.383 prebivalcev),
• Kanton Brest-Saint-Pierre (del občine Brest: 14.909 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Daoulas, Guipavas, Landerneau, Lannilis, Lesneven, Ouessant, Plabennec, Ploudalmézeau, Ploudiry in Saint-Renan s 353.541 prebivalci.

Zgodovina

Ozemlje Bresta je bilo v antičnem času poseljeno z armoriškim plemenom Osismii. Nastanek naselbine odgovarja izgradnji utrjenega rimskega tabora konec 3. stoletja, ki je sčasoma postala glavno mesto Osismijev, zaradi obrambne lege in nadzora nad morjem prestavljeno iz Vorgiuma (Carhaix).

Panorama trdnjave s stolpom Tanguy

V srednjem veku je njegovo pristanišče postalo pomembno za ves zahod. Leta 1593 je Brest z odlokom francoskega kralja Henrika IV. postal mesto. Leta 1631 je z Richelieujem dobil vojaško pristanišče, ki je bilo pod Vaubanom utrjeno (1683).

Med drugo svetovno vojno so imeli Nemci v zalivu močno podmorniško bazo. Uničen med bitko je bil po vojni obnovljen z denarjem iz Zahodne Nemčije (več milijard ameriških dolarjev) kot vojno odškodnino. Proti koncu 20. stoletja je Brest zajela postopna deindustrializacija. V njem so se začele razvijati terciarne dejavnosti. Danes je Brest pomembno univerzitetno mesto. V njem se nahaja Univerza zahodne Bretanje (Université de Bretagne Occidentale), elitna francoska pomorska akademija (École Navale) in vrhunska državna visoka šola naprednih tehnologij (École nationale supérieure de techniques avancées Bretagne).

Zanimivosti

Brest je poznan po svojem mostu Pont de Recouvrance, zgrajenim 17. julija 1954, vojaškem arzenalu in ulici Rue de Siam. Med zgodovinskimi zgradbami sta obstala edino trdnjava in stolp Tour Tanguy.

Osebnosti

• Charles-Alexandre Léon Durand Linois (1761-1848), francoski admiral v času Napoleona,
• Georges Thierry d'Argenlieu (1889-1964), duhovnik, diplomat in admiral.

Pobratena mesta

• Cadiz (Andaluzija, Španija),
• Konstanca (Constanța) (Dobrudža, Romunija),
• Denver (Kolorado, ZDA),
• Dún Laoghaire (Irska),
• Kiel (Schleswig-Holstein, Nemčija),
• Plymouth (Anglija, Združeno kraljestvo),
• Saponé (Burkina Faso),
• Taranto (Apulija, Italija),
• Yokosuka (Honšu, Japonska).

Nosilka helikopterjev Jeanne D Arc, Brest

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)
• turizem