Brest (belorusko Брэст, rusko Брест; litovsko Brestas; poljsko Brześć) je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države. S približno 330 tisoč prebivalcev je eno večjih beloruskih mest.[1] Stoji ob meji s Poljsko, na železniški povezavi med državama,[3] nasproti poljskega mesta Terespol. Zaradi železniškega mejnega prehoda z Evropsko unijo je v zadnjih letih priljubljena postojanka beguncev z nemirnega severnega Kavkaza, ki iščejo zatočišče na zahodu.[4]

Brest

Брэст / Брест
Zastava Brest
Zastava
Grb Brest
Grb
Brest se nahaja v Belorusija
Brest
Brest
Lega mesta v Belorusiji
Koordinati: 52°08′N 23°40′E / 52.133°N 23.667°E / 52.133; 23.667
Država Belorusija
OblastBrestovska oblast
RajonBrestovski rajon
Upravljanje
 • Predsednik mestnega svetaAleksander Rogačuk [2]
Površina
 • Skupno145 km2
Nadm. višina
280,4 m
Prebivalstvo
 (2014)
 • Skupno330.934[1]
Časovni pasUTC+3 (MSK)
Poštna številka
224000
Omrežna skupina+375 (0)162
Registrska oznaka1
Spletna stran[city.brest.by city.brest.by]

Prva znana omemba Bresta sega v 11. stoletje, kot mejno mesto v spopadih med Slovani in Balti. Kasneje je pripadel Veliki litovski kneževini, takrat se je imenoval Brest-Litovsk (poljsko Brześć Litewski). Največja znamenitost je mestna trdnjava, kjer se je odvijala ena prvih bitk nemške invazije na Sovjetsko zvezo.[3] Branilci so proti pričakovanjem zdržali kar mesec dni in trdnjava je postala simbol upora proti Nemcem. Po vojni je dobila unikaten naziv trdnjava-heroj. Danes je del monumentalnega spominskega parka, odprtega leta 1971.[5]

Sklici in opombe uredi

  1. 1,0 1,1 »Belarus-The regions of the Republic of Belarus as well as all cities and urban settlements of more than 10,000 inhabitants«. City Population. Pridobljeno 11. aprila 2014.
  2. Alexander Lukashenko makes new appointments - The Official Internet Portal of the President of the Republic of Belarus. 14.10.2014
  3. 3,0 3,1 Silitski, Vitali; Zaprudnik, Jan (2010). The A to Z of Belarus. Scarecrow Press. str. 63–64. ISBN 9781461731740.
  4. Petrovich, Alesj; Ostaptschuk, Markian (29. oktober 2013). »North Caucasians head for Europe by train«. Deutsche Welle. Pridobljeno 1. aprila 2015.
  5. Markwick, Roger (2012). »The great patriotic war in Soviet memory«. V Stone, Dan (ur.). The Oxford Handbook of Postwar European History. Oxford University Press. str. 703–704. ISBN 9780199560981.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi