Bondov albedo

Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa). Pri tem se upoštevajo vse valovne dolžine vpadajoče svetlobe. Bondov albedo lahko zavzame vrednosti med 0 in 1.Označujemo ga z $\mathbf {A} .$ Razlika A – 1 je delež, ki se je absorbiral.

Bondov albedo se v glavnem uporablja v planetarni astronomiji. Pomemben je za izračunavanje temperature atmosfere nebesnih teles.

Bondov albedo ima ime po ameriškem astronomu Georgu Phillipsu Bondu (1825 – 1865), ki je v letu 1861 objavil primerjave med svetlostjo nekaterih nebesnih teles. Bond je prvotno določil albedo te vrste samo za okrogla telesa, čeprav se da uporabiti tudi za druge oblike.

Fazni integral

Bondov albedo (A) je povezan z geometričnim albedom (p) na naslednji način

$A=pq{\frac {}{}}\!\,,$

kjer q imenujemo fazni integral, ki je dan kot delež toka odbite svetlobe I(α) v fazni kot α (povprečje po vseh valovnih dolžinah in vseh azimutalnih kotih)

$q=2\int _{0}^{\pi }{\frac {I(\alpha )}{I(0)}}\sin \alpha d\alpha \!\,.$

Fazni kot α je kot med izvorom sevanja (običajno Sonce) in smerjo opazovanja. Lahko zavzame vrednosti med 0° (za nazaj odbito svetlobo) in 180 ° (za smer proti izvoru).
Primer (opazovanje Lune): med opozicijo Lune je α zelo majhen (gledamo v smeri polne lune), kadar pa gledamo v smeri mlaja, je α blizu 180°.

Zgledi

Bondov albedo je lahko večji ali manjši od geometričnega albeda. Razlika je odvisna od površine in lastnosti atmosfere telesa.:

Telo	Bondov albedo	Geometrični albedo
Merkur	0,119	0,138
Venera	0,75	0,84
Zemlja	0,29	0,367
Luna	0,123	0,113
Mars	0,16	0,15
Enkelad	0,99	1,4
Pluton	0,4	0,44-0,61