Bojanska cerkev (bolgarsko Боянска църква, Bojanska cărkva) je srednjeveška bolgarska pravoslavna cerkev v predmestju bolgarske prestolnice Sofije, ki je od leta 1979 na Uneskovem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Bojanska cerkev
Боянска църква
Vzhodno krilo Bojanske cerkve
Vzhodno krilo Bojanske cerkve
Bojanska cerkev se nahaja v Bolgarija
Bojanska cerkev
Bojanska cerkev
42°38′41″N 23°15′58″E / 42.64472°N 23.26611°E / 42.64472; 23.26611Koordinati: 42°38′41″N 23°15′58″E / 42.64472°N 23.26611°E / 42.64472; 23.26611
KrajBojana, Sofija
Država Bolgarija
Verska skupnostBolgarska pravoslavna cerkev
Zgodovina
Zgrajenapozno 10. stoletje
Arhitektura
Funkcionalno stanjegrobna cerkev, muzej
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeBoyana Church
KriterijKulturni: (ii), (iii)[1]
Referenca42
Vpis1979 (3. zasedanje)

Najstarejše je vzhodno krilo dvonadstropne cerkve, ki je bilo zgrajeno v poznem 10. ali zgodnjem 11. stoletju. V 13. stoletju so v Drugem bolgarskem cesarstvu dozidali srednje krilo. Celotna zgradba je bila dokončana z dozidavo zahodnega krila sredi 19. stoletja. Na stenah cerkve je naslikanih 89 prizorov z 240 človeškimi podobami.

Zgodovina in arhitektura uredi

Bojanska cerkev je bila zgrajena v treh korakih: v poznem 10. ali zgodnjem 11. stoletju, sredi 13. in sredi 19. stoletja.

Najstarejši je vzhodni del, ki je majhna enoladijska križno obokana cerkev z vzidanimi križastimi podporniki.

Drugi del je prizidan k prvemu. Zgradila sta ga sebastokrator Kalojan in njegova žena Desislava sredi 13. stoletja. Zgradba spada med dvonadstropne grobne cerkve. V spodnjem nadstropju je družinska grobnica s polkrožnim obokom in dvema arkosolijema na severnem in južnem zidu. V zgornjam nadstropju je družinska kapela, slogovno enaka cerkvi. Zunanjost je okrašena s keramičnimi ornamenti.

 
Tloris Bojanske cerkve

Najmlajši del je bil zgrajen sredi 19. stoletja z donacijami lokalne skupnosti. Leta 1954 je bila zaradi konzervatorskih in obnovitvenih del zaprta za javnost. Del cerkve je bil ponovno odprt leta 2006.

V cerkvi so vgrajene klimatske naprave, ki vzdržujejo teperaturo 17-18 °C, in razsvetljva, ki seva zelo malo toplote. Skupine obiskovalcev se v cerkvi lahko zadržijo največ 15 minut.[2] Cerkev, katero upravlja bolgarski Narodni zgodovinski muzej, je v celoti odprl za javnost minister za kulturo Stefan Danilov 2. oktobra. 2008.[3]

Freske uredi

Preko prvega sloja fresk iz 11. in 12. stoletja, od katerih so se ohranili samo fragmenti, je bil leta 1259 naslikan slavni drugi sloj stenskih podob iz leta 1259. Razen njih je v cerkvi tudi nekaj fresk iz 14. in 16.-17. stoletja in leta 1882. Freske so v letih 1912-1915 očistili in restavrirali avstrijski in bolgarski strokovnjaki. Freske so ponovno restavrirali leta 1934 in 1944.

Cerkev je slavna predvsem zaradi fresk iz leta 1259, ki so eden od najbolj popolnih in dobro ohranjenih spomenikov srednjeveške umetnosti na Balkanu. V pokritem preddverju cerkve je osemnajst prizorov iz življenja svetega Nikolaja. Slikar je nekatere prizore nekoliko posodobil. V Čudežu na morju, na primer, so ladje in pokrivala mornarjev beneški. Med najbolj impresivne in kot žive freske spadajo portreti cerkvenih dobrotnikov – sebastokratorja Kalojana in njegove žene Desislave in bolgarskega carja Konstantina Tiha in carice Irene. Vsi omenjeni portreti so na severni steni cerkve.

Avtorstvo fresk na drugem sloju uredi

Freske je naslikala skupina neznanih slikarjev s skupnim imenom Bojanski mojster iz tărnovske slikarske šole. Bojana je edina v celoti ohranjena mojstrovina te slikarske šole iz 13. stoletja. Mnogo vodilnim sodobnih strokovnjakov meni, da so imele svetovno znane freske v Bojanski cerkvi pomembno vlogo v razvoju srednjeveškega bolgarskega in evropskega slikarstva.

Med restavratorskimi deli leta 2006-2008[2] so odkrili ime, ki bi lahko bilo avtorjevo. Direktor Narodnega zgodovinskega muzeja Božidar Dimitrov je po odkritju izjavil: »Restavratorska dela so pod slojem malte na eni od cerkvenih sten razkrila redek napis 'Jaz, Vasilij, sem napisal'. Bojanski mojster iz 13. stoletja je bil edini slikar med kralji in plemstvom, katerih imena so se redno omenjala med cerkvenimi pridigam,« restavrator Grigorij Grigorov pa: »Krščanska pravoslavna vera prepoveduje slikarju, da bi se dokazoval, ker je v očeh duhovnikov bog tisti, ki je vodil njegovo roko. Slikar je vseeno napisal svoje ime v prepričanju, da ga verniki ne bodo mogli videti.« Drugi arheologi in zgodovinarji so manj prepričani, da je napis slikarjev, ker bi ga lahko napisal tudi kateri od njegovih pomočnikov.[2]

Kasnejše freske uredi

V nekaterih delih cerkve so bile preko starih fresk naslikane nove, ki so se večinoma ohranile. Na njih so, med drugim, Obdaritev Device iz 14. stoletja, portret svetega Nikolaja iz 16.-17. stoletja in portreta zavetnikov Bojanske cerkve, svetega Nikolaja in svetega Pantelejmona, iz leta 1882.

Ktitorjev (donatorjev) napis uredi

Napis cerkvenega patrona iz leta 1259, napisan v srednji bolgarščini, se bere: [4][2]

+взъдвиже сѧ ѽ земѧ и създа сѧ прѣчисты хра
мъ ст҃аго иерарха х҃ва николы ст҃аго и великѡ
славнагѡ мѫченика хв҃а пантелеимѡна тече
ниемъ и трѹдомъ и любовиаѧ многоаѫ калѡ
ѣнѣ севастократора братѹчѧди цр҃ва внѹкъ ст҃а
стефана кралѣ србьскаго написа же сѧ при цр҃
вство блгарское при благовѣрнем и бг҃очь
стивѣмъ и хр҃столюбивѣмъ цр҃и костан
динѣ асѣна едикто з҃ в лѣто
.ѕ҃.ѱ.ѯ҃з҃

Ta brezmadežni tempelj svetega hierarha Nikolaja in mučenca Pantelejmona je zrasel od tal in bil zgrajen s sredstvi, skrbjo in veliko ljubeznijo Kalojana, sebastokratorja, carjevega bratranca, vnuka svetega Štefana, kralja Srbije, in urejen v Bolgarskem cesarstvu med vladavino pobožnega in predanega carja Konstantina Asena. 7. razglas leta 6767 [1259].

Sklici uredi

  1. http://whc.unesco.org/en/list/42.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 UNESCO-listed Boyana church reveals identity of its medieval master. google.com, 3. oktober 2008.
  3. The Newly Restored Boyana Church Opened Today. News.bg, 2. oktober 2008.
  4. Kampgen, Sebastian. Remarks on the Patron’s Inscription of the Boyana Church. 2011.

Zunanje povezave uredi