Bleda deva (znanstveno ime Aeshna mixta) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po skoraj vsej Palearktiki razen najsevernejših delov.[2]

Bleda deva

samec
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Odonata (kačji pastirji)
Podred: Anisoptera (raznokrili kačji pastirji)
Družina: Aeshnidae (deve)
Rod: Aesha
Vrsta: A. mixta
Znanstveno ime
Aeshna mixta
Latreille, 1805
Sinonimi
  • Libellula coluberculus Harris, 1782
  • Aeschna alpina Selys, 1848
  • Aeshna lucia Needham, 1930

Opis uredi

 
Samica z značilnim znamenjem na bazi zadka

Spada med manjše predstavnike dev; odrasli dosežejo 56 do 64 mm v dolžino, zadnji krili pa merita 37 do 42 mm. Samice in mladi samci so pokriti z rumenimi pikami na temnorjavi osnovni obarvanosti, ki se pri zrelih samcih vsaj na zadku obarvajo modro. Po obarvanosti in velikosti je vrsto možno zamenjati z zgodnjim trstničarjem, od dev pa sta ji najbolj podobni višnjeva in barjanska, pri čemer je slednja občutno večja. Najzanesljiveje je bledo devo možno razločiti po znamenju v obliki črke T na zgornji strani baze zadka.[3]

Habitat in razširjenost uredi

Razmnožuje se v večjih stoječih ali počasi tekočih vodnih telesih. Glavni pogoj je, da je gladina nezasenčena, sicer pa je vrsta nezahtevna in uspeva tudi v polslanih (brakičnih) in umetnih vodnih telesih. Slabše prenaša le kislo podlago. Je razmeroma pozna vrsta, odrasli običajno letajo od avgusta do pozne jeseni.[2] Od preobrazbe do nastopa spolne zrelosti se lahko klatijo na daljše razdalje; takrat, ob začetku sezone, je možno opazovati večje gruče na krajih, kjer je veliko plena.[3][4]

Bleda deva je pogost prebivalec večine Evrope razen najsevernejših predelov (Škotska, večina Skandinavije). Pojavlja se v pasu od Zahodne Evrope do Japonske, pri čemer pa je odsotna v nižavjih Srednje Azije in večjem delu Sibirije. Opaziti jo je možno tudi na skrajnem severu Afrike. Njeno območje razširjenosti se v zadnjih letih vsaj v Evropi opazno širi proti severu.[2] V Sloveniji se odrasli pojavljajo ob skoraj vseh tipih stoječih voda, najdbe ličink pa so redkejše.[4]

Sklici uredi

  1. Dow, R.A. (2018). »Aeshna mixta«. The IUCN Red List of Threatened Species. Zv. 2018. IUCN. str. e.T165499A83889114. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-1.RLTS.T165499A83889114.en. Pridobljeno 20. oktobra 2019.
  2. 2,0 2,1 2,2 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 161–162. ISBN 978-90-5011-4806.
  3. 3,0 3,1 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 140–141. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
  4. 4,0 4,1 Kotarac M. (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 70–71. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.

Zunanje povezave uredi