Blago
Blagó je v ekonomiji ekonomska dobrina, navadno surovina, ki ima polno ali precejšnjo zamenljivost; trg jo torej obravnava kot ekvivalentno ali skoraj ekvivalentno, ne glede na to, kdo jo je proizvedel.[1][2][3] Cena blaga je običajno opredeljena kot funkcija njegovega trga kot celote – dobro uveljavljena fizična blaga imajo denarne in izvedene trge, na katerih se z njimi aktivno trguje. Velika razpoložljivost blag običajno vodi v majhne profitne marže in zmanjšuje pomen necenovnih dejavnikov (kot je blagovna znamka).
Večina blag so surovine, osnovne surovine, kmetijski ali rudarski produkti, kot je železova ruda, sladkor ali žita, kot sta riž in pšenica.
Blago so lahko tudi masovno proizvajani nespecializirani produkti, kot so kemijske snovi ali pomnilniki. Priljubljeno blago so med drugim surova nafta, koruza in zlato.
Druge opredelitve blaga so nekaj uporabnega ali vrednega,[4] lahko je pa tudi alternativni izraz za ekonomsko dobrino ali storitev, ki je na razpolago za nakup na trgu.[5] V klasičnih delih, kot sta Marshallova Načela ekonomije (1920)[6] in Walrasovi Elementi čiste ekonomije ([1926] 1954),[7] "blago" služi kot splošni izraz za ekonomsko dobrino ali storitev.
Sklici uredi
- ↑ »Learn What Commodities Are in These Examples!«.[mrtva povezava]
- ↑ »Commodity definition«. Merriam-Webster Dictionary. Pridobljeno 30. julija 2018.
- ↑ T., H. (3. januar 2017). »What makes something a commodity?«. The Economist. Pridobljeno 22. januarja 2020.
- ↑ Merriam-Webster Dictionary, commodity, def. 2a.. Retrieved January 2022.
- ↑ Mas-Colell, Andreu, Michael D. Whinston, and Jeffery R. Green (1995). Microeconomic Theory, Oxford, p. 17.
- ↑ Alfred Marshall (1920). Principles of Economics Press cntrl-f to search for commodity vis- à-vis goods and services.
- ↑ Léon Walras ([1926] 1954). Elements of Pure Economics Press cntrl-f to search for commodity vis- à-vis goods and services.
Glej tudi uredi
 | Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |