Recenzor portala AllMusic, Richard S. Ginell, je o albumu zapisal: "Creed Taylor je pri tem albumu pustil Bensona samega z majhno spremljevalno skupino. Rezultat je bil odličen jazz session, kjer je bil Benson dorasel izzivu turbulentne ritem sekcije, ki so jo sestavljali Jack DeJohnette, Ron Carter in Clarence Palmer. Benson si je očitno toliko domač z igranjem DeJohnetta kot s soulom in jazzom, njegov ton je bolj provokativen."[1]