Beljenje koral je izguba znotrajceličnega sožitja (endosimbioze) z algami iz rodu Symbiodinium (znanih tudi kot zooksantele). Korale, ki tvorijo ekosisteme velikih koralnih grebenov v tropskih morjih, so odvisne od sožitja s fotosintetskimi algami, ki gostiteljskim koralam dajejo hranila, korale pa algam posredujejo ogljikov dioksid in anorganske snovi. Alge so v veliki meri odgovorne za barvo koral, vendar je natančni odtenek odvisen tudi od pigmentov, ki jih izdeluje sama korala. Pod stresom lahko korale prekinejo odnos sožitja in izključijo alge iz svojih struktur, kar vodi do svetlejšega ali popolnoma belega videza, iz česar tudi izhaja ime procesa.[1][2]

Beljene korale
Normalno obarvane zdrave korale

Vzroki uredi

Korale so živi organizmi. Spadajo med ožigalkarje in se naselijo na apnenčastih tleh v sožitju z majhnimi enoceličnimi algami zooksantelami. Koralno beljenje je škodljiv pojav, ki vpliva na koralne grebene in njihove ekosisteme. Če korale zavrnejo simbiozo z algami, katere dajejo hrano in značilne močne barve, postane skelet koral izpostavljen. To lahko vodi do umiranja koral, oziroma celo do izumrtja.

Katerikoli okoljski sprožilec, ki vpliva na sposobnost koral oskrbovanja z zooksantele s hranilnimi snovmi za fotosintezo (ogljikov dioksid, amonijev ion) bo vodil do izgona. Ta proces je "spirala navzdol" s čimer neuspeh korale prepreči, da porazdelitev zooksantele vodi do vse večje količine s fotosintezo pridobljenega ogljika preusmeri v alge namesto v korale. To povzroči energijsko ravnotežje, ki je potrebno da korale še naprej ohranjajo alge bolj krhke in zato korale izgubljajo sposobnost, da ohranijo parazitski nadzor nad zooksantele. [3]

Fiziološko, lipidna razporeditev simbiontov tilakoid membrane vpliva na njihovo strukturno integriteto, ko pride do spremembe v temperaturi, ki v kombinaciji s povečanim dušikom pride do škodnega rezultata v fotosistemu . Kot rezultat nakopičene oksidacije, stresa in poškodb tilakoida kloroplasti, je tudi povečanje v degradaciji simbioze in simbioza bo tako sčasoma zapustila svojega gostitelja. Ni samo sprememba v temperaturi vode in povečanju vode, ki vpliva na možnost beljena ampak so tudi drugi dejavniki, ki igrajo vlogo. Drugi faktorji, ki vključujejo povečanje sončnega obsevanja (UV in vidno svetlobo) so regionalne vremenske spremembe, plitko morske obale koral in izpostavljenost mrzlim vetrovom.[3]

Povzročitelji uredi

Beljenje koral je posplošen stresni odziv koral in je lahko povzročen zaradi številnih biotskih in abiotskih faktorjev:

Večina teh povzročiteljev povzroči beljenje koral omejeno na deset do sto kilometrov. Množično koralno beljenje pa je dogodek, ki se pojavi v regionalnem ali svetovnem merilu.[9] Koralni grebeni, ki jim grozi nadaljnjo beljenje so tisti, ki se nahajajo v topli in plitki vodi, katera ima nizek pretok vode.

Masovno beljenje uredi

Iz dokazov je razvidno, da je povišana temperatura glavni vzrok masovnega beljenja koral. Šestdeset večjih primerov koralnega beljenja se je zgodilo med letoma 1979 in 1990.[20]

Korelacijske terenske študije so opozorile na temperaturo, ki je odgovorna za sprožitev masovnega beljenja koral. Te študije kažejo tesno povezavo med toplimi - takrat normalnimi pogoji (vsaj 1 °C višjo od najvišje poleti) in pogostost beljenja koral.[3]

Dejavniki, ki vplivajo na rezultat beljenja, vključujejo stresno-odpornost, katera zmanjšuje beljenje, tolerira pa pomanjkanje alg in kako hitro nova korala nadomesti mrtvo. Zaradi neenakomernega beljenja, lokalnih klimatskih razmer, kot so odtenek ali tok hladnejše vode, se lahko zmanjšuje pogostost beljenja. Tako zdravje koral kot zdravje alg in genetika vpliva na beljenje.[21]

Velike koralne kolonije, kot je npr. Porites, so sposobne prenest ekstremne temperaturne šoke, medtem ko so slabo razvajene korale, kot npr. Acropora, veliko bolj dovzetne na stres pri temperaturni spremembi. Korale, ki so stalno izpostavljene nizki stresni ravni, so lahko bile bolj odporne na beljenje.[22][23]

Spremljanje temperature morske gladine grebena uredi

Ameriški nacionalni oceanski in atmosferski administracijski monitorji za zaznavanje področij beljenja "vročih točk" (NOAA) merijo, kje se temperatura morske gladine dvigne za 1 °C ali več od dolgoletnega povprečja mesečnih povprečij. Ta sistem je v svetu zaznal 1998 dogodkov beljenja[24][25], ki je ustrezal El Niño. NOAA uporablja tudi nočni satelit za opazovanja ponoči. S tem se izognejo povišanim temperaturam zaradi dnevnih segrevanj, ki so posledice solarnega segrevanja na površini morja čez dan. Z nočnim opazovanjem se izognejo bleščanju sonca.[26]

Spremembe v kemiji oceana uredi

Povečanje zakisljevanja oceanov zaradi povišane ravni ogljikovega dioksida povečuje učinke beljenja zaradi termičnega stresa. Zakisljevanje vpliva na zmožnost koral, da tvorijo apnenčasto sestavo, bistveno za njihovo preživetje. Nedavna študija iz Atkinsonovega centra za trajnostno prihodnost je ugotovila, da bi zaradi kombinacije zakisljevanja in dviga temperature, raven CO2 lahko postala previsoka za preživetje koral v manj kot 50. letih.[27]

Vpliv uredi

Po pričakovanju bo v obdobju med 2012 in 2040 do beljenja koralnih grebenov prihajalo bolj pogosto. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) meni, da je to največja svetovna grožnja sistema grebenov.[28][29][30][31]

Viri uredi

  1. Dove SG; Hoegh-Guldberg O. (2006). »Coral bleaching can be caused by stress. The cell physiology of coral bleaching«. V Hoegh-Guldberg O; Phinney JT; Skirving W; Kleypas J. (ur.). Coral Reefs and Climate Change: Science and Management. [Washington]: American Geophysical Union. str. 1–18. ISBN 0-87590-359-2.
  2. Hoegh-Guldberg O. (1999). »Climate change, coral bleaching and the future of the world's coral reefs« (PDF). Mar Freshwater Res. 50 (8): 839–66. doi:10.1071/MF99078.
  3. 3,0 3,1 3,2 Baker, Andrew. Glynn, Peter. Riegl, Bernhard. 2008 Climate change and coral reef bleaching: An ecological assessment of long-term impacts, recovery trends and future outlook. Estuarine, Coastal and Shelf Science. 80: 435–471
  4. »REEF 'AT RISK IN CLIMATE CHANGE'«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. avgusta 2007. Pridobljeno 12. julija 2007.
  5. Anthony, K. 2007; Berkelmans
  6. Saxby, T.; Dennison, W. C.; Hoegh-Guldberg, O. (2003). »Photosynthetic responses of the coral Montipora digitata to cold temperature stress«. Marine Ecology Progress Series. 248: 85. doi:10.3354/meps248085.
  7. The Starving Ocean: Mass Coral Bleaching
  8. Fitts 2001
  9. 9,0 9,1 Hoegh-Guldberg O; Mumby PJ; Hooten AJ; in sod. (december 2007). »Coral reefs under rapid climate change and ocean acidification«. Science. 318 (5857): 1737–42. Bibcode:2007Sci...318.1737H. doi:10.1126/science.1152509. PMID 18079392.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. Rogers, S.R. (1990). »Responses of coral reefs and reef organisms to sedimentation« (PDF). Marine Ecology Progress Series. 62: 185–202. doi:10.3354/meps062185.
  11. Kushmaro, A.; Rosenberg, E.; Fine, M.; Loya, Y. (1997). »l Beaching of the coral Oculina patagonica by Vibrio AK-1« (PDF). Marine Ecology Progress Series. 147: 159–165. doi:10.3354/meps147159.
  12. Hoegh-Guldberg, O.; Smith, G.J. (1989). »The effect of sudden changes in temperature, light and salinity on the population density and export of zooxanthellae from the reef corals Stylophora pistillata Esper and Seriatopora hystrix Dana«. Journal of Experimental Marine Biology and Ecology. 129 (3): 279–303. doi:10.1016/0022-0981(89)90109-3.
  13. Jones, R.J.; Muller, J.; Haynes, D.; Schrieber, U. (2003). »Effects of herbicides diuron and atrazine on corals of the Great Barrier Reef, Australia« (PDF). Marine Ecology Progress Series. 251: 153–167. doi:10.3354/meps251153. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 31. marca 2010. Pridobljeno 16. januarja 2015.
  14. Anthony, K.R.N.; Kerswell, A.P. (2007). »Coral mortality following extreme low tides and high solar radiation«. Marine Ecology Progress Series. 151 (5): 1623–1631. doi:10.1007/s00227-006-0573-0.[mrtva povezava]
  15. Jones, R.J. and Hoegh-Guldberg, O. (1999). Effects of cyanide on coral photosynthesis: implications for identifying the cause of coral bleaching and for assessing the environmental effects of cyanide fishing. Mar Ecol. Prog. Ser. 177: 83–91
  16. U. S. Geological Survey. Coral Mortality and African Dust. Retrieved on 2007-06-10.
  17. »Protect Yourself, Protect The Reef! The impacts of sunscreens on our coral reefs« (PDF). U.S. National Park Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. februarja 2013. Pridobljeno 1. julija 2013.
  18. Than, Ker. »Swimmers' Sunscreen Killing Off Coral«. National Geographic News. National Geographic News. Pridobljeno 29. januarja 2008.
  19. http://www.badgerbalm.com/s-35-coral-reef-safe-sunscreen.aspx
  20. Huppert, Amit; Lewis Stone (september 1998). »Chaos in the Pacific's Coral Reef Bleaching Cycle«. The American Naturalist. 152 (3): 447–459. doi:10.1086/286181. PMID 18811451.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  21. Marshall, Paul; Schuttenberg, Heidi (2006). A Reef Manager’s Guide to Coral Bleaching (PDF). Townsville, Australia: Great Barrier Reef Marine Park Authority. str. 78–79. ISBN 1-876945-40-0.
  22. Gabriel D. Grinmsditch and Rodney V. Salm, Coral Reef Resilience and Resistance to Bleaching Arhivirano 2012-10-28 na Wayback Machine., "IUCN: The World Conservation Union", 2006
  23. Iguchi, Akira; Ozaki, Saori; in sod. (2012). »Effects of acidicied seawater on coral calcification and symbiotic algae on the massive coral Porites australiensis«. Marine Environmental Research. 73: 32–36. doi:10.1016/j.marenvres.2011.10.008.
  24. »NOAA Hotspots«.
  25. »Pro-opinion of NOAA Hotspots«.
  26. NOAA Coral Reef Watch. »Methodology, Product Description, and Data Availability of Coral Reef Watch Operational and Experimental Satellite Coral Bleaching Monitoring Products«. NOAA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2014. Pridobljeno 27. februarja 2014.
  27. Lang, Susan (13. december 2007). »Major international study warns global warming is destroying coral reefs and calls for 'drastic actions'«. Cornell Chronicle. Pridobljeno 8. avgusta 2011.
  28. IPCC (2007). »Summary for policymakers« (PDF). V Parry ML; Canziani OF; Palutikof JP; van der Linden PJ; Hanson CE (ur.). Climate Change 2007: impacts, adaptation and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 7–22. ISBN 0-521-70597-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. januarja 2018. Pridobljeno 17. januarja 2015.
  29. Fischlin A; Midgley GF; Price JT; Leemans R; Gopal B; Turley C; Rounsevell MDA; Dube OP; Tarazona J; Velichko AA (2007). »Ch 4. Ecosystems, their properties, goods and services« (PDF). V Parry ML; Canziani OF; Palutikof JP; van der Linden PJ; Hanson CE (ur.). Climate Change 2007: impacts, adaptation and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 211–72. ISBN 0-521-70597-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 17. januarja 2015.
  30. Nicholls RJ; Wong PP; Burkett V; Codignotto J; Hay J; McLean R; Ragoonaden S; Woodroffe CD (2007). »Ch 6. Coastal systems and low-lying areas« (PDF). V Parry ML; Canziani OF; Palutikof JP; van der Linden PJ; Hanson CE (ur.). Climate Change 2007: impacts, adaptation and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 315–57. ISBN 0-521-70597-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. januarja 2009. Pridobljeno 17. januarja 2015.
  31. Hennessy K; Fitzharris B; Bates BC; Harvey N; Howden M; Hughes L; Salinger J; Warrick R (2007). »Australia and New Zealand« (PDF). V Parry ML; Canziani OF; Palutikof JP; van der Linden PJ; Hanson CE (ur.). Climate Change 2007: impacts, adaptation and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge, UK: Cambridge University Press. str. 507–40. ISBN 0-521-70597-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. marca 2009. Pridobljeno 17. januarja 2015.

Literatura uredi

  • Watson, M.E. (2011). »Coral Reefs«. Encyclopedia of Environmental Issues. Zv. 1 (rev. izd.). Pasadena: Salem Press. str. 317–318. ISBN 978-1-58765-736-8.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi