Wikipedija

Bazalne kritosemenke

skupina zgodnjih kritosemenk

Bazalne kritosemenke so skupina kritosemenk, ki se je zgodaj odcepila od linije, iz katere izvira največji delež kritosemenk. Najzgodnejše, izvorne bazalne kritosemenke pogosto imenujemo skupina ANITA, mednje pa spadajo rod Amborella (z le eno vrsto grmovnice iz Nove Kaledonije), red Nymphaeales (lokvanjevci, z družino lokvanjevk, Nymphaeaceae, in nekaterimi drugimi vodnimi rastlinami) in red Austrobaileyales (lesnate in aromatične rastline, kamor uvrščamo na primer zvezdasti janež, Illicium verum).[1]

Beli lokvanj, Nymphaea alba, ki spada v red lokvanjevcev, Nymphaeales.

ANITA je kratica, ki so jo avtorji izpeljali iz začetnic znanstvenih imen družin bazalnih kritosemenk, Amborellaceae, Nymphaeaceae, Illiciaceae, Trimeniaceae in Austrobaileyaceae.[2][3] Nekateri strokovnjaki so ime skrajšali v tročrkovno kratico ANA, ki je izpeljanka začetnic redov bazalnih kritosemenk, Amborellales, Nymphaeales in Austrobaileyales.[4] Priporoča se uporaba kratice ANA, kajti red Illiciales so v novejših sistemih APG skrčili na družino Illiciaceae in ga skupaj z družino Trimeniaceae uvrstili v red Austrobaileyales.[5]

Bazalne kritosemenke združujejo le peščico sedaj živečih kritosemenk, še posebej bistvene pa so za razumevanje poteka evolucije kritosemenk in razvoja modernejših ter bolj razširjenih skupin, kot so prave dvokaličnice in enokaličnice.[4]

Filogenija uredi

 
Zvezdasti janež (Illicium verum), dobro poznana in priljubljena začimba iz reda Austrobaileyales.

Točni sorodstveni odnosi med rodom Amborella in redovoma Nymphaeales ter Austrobaileyales niso poznani. Večina študij nakazuje, da sta Amborella in Nymphaeales izvirnejša taksona od Austrobaileyales, medtem ko naj bi bile vse tri skupine bolj bazalne od preostalih kritosemenk (Mesangiospermae). Molekularni dokazi zaenkrat podpirajo dve različni filogenetski drevesi. Na enem izmed obeh dreves je rod Amborella sestrska skupina drugim kritosemenkam, medtem ko pri drugem drevesu tovrstno skupino predstavlja klad, ki združuje rod Amborella in red lokvanjevcev. Po mnenju raziskovalcev in študije iz leta 2014 Amborella in Nymphaeales predstavljata najzgodnejšo linijo, ki se je prva odcepila od živečih kritosemenk.[6] Druge raziskave podpirajo rod Amborella kot najizvirnejši takson vseh kritosemenk.[7][8][9][10][11][12] Spodnja kladograma prikazujeta dve možni postavitvi bazalnih kritosemenk glede na naprednejšo skupino, Mesangiospermae (kamor spadajo prave dvokaličnice, enokaličnice, magnolidni kompleks idr.[13]):[6][7][8][9][10][11][12]

Angiospermae

Amborella




Nymphaeales




Austrobaileyales



Mesangiospermae






Angiospermae


Amborella



Nymphaeales





Austrobaileyales



Mesangiospermae





Starejši izrazi uredi

Paleodikote je neformalno ime, ki so ga uporabili nekateri botaniki (Spichiger & Savolainen 1997[14] in Leitch et al. 1998[15]), da so z njimi opredelili vse kritosemenke, ki niso enokaličnice ali prave dvokaličnice (evdikote).[14][15] Paleodikote niso deležne velike prepoznavnosti, ker ne predstavljajo monofiletske skupine. Tako sistem APG II ne prepoznava paleodikot, ampak namesto njih taksone bazalnih kritosemenk, red rogolistovcev (Ceratophyllales), družino Chloranthaceae in klad, imenovan magnolidni kompleks ali magnolide (vsebujoč redove Canellales, Piperales-poprovci, Laurales-lovorovci in Magnoliales-magnolijevci).[16] Nadaljnje raziskave so med paleodikote uvrstile tudi družino Hydatellaceae.[17]

Angleški termin paleoherb (dobesedno prevedeno "paleozelišče"ali "paleozel") je še en starejši izraz, ki se uporablja za kritosemenke, ki niso ne enokaličnice ne prave dvokaličnice.[18]

Sklici uredi

  1. ↑ Thien, L. B.; Bernhardt, P.; Devall, M. S.; Chen, Z.-d.; Luo, Y.-b.; Fan, J.-H.; Yuan, L.-C.; Williams, J. H. (2009), »Pollination biology of basal angiosperms (ANITA grade)«, American Journal of Botany, 96 (1): 166–182, doi:10.3732/ajb.0800016, PMID 21628182, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2010, pridobljeno 5. avgusta 2021
  2. ↑ »CLASS NYMPHAEOPSIDA (Brongniart 1843) & ANGIOSPERM ORIGINS«. comenius.susqu.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2022. Pridobljeno 5. avgusta 2021.
  3. ↑ Yin-Long Qiu; Jungho Lee; Fabiana Bernasconi-Quadroni; Douglas E. Soltis; Pamela S. Soltis; Michael Zanis; Elizabeth A. Zimmer; Zhiduan Chen; Vincent Savolainen; Mark W. Chase (1999). »The earliest angiosperms: Evidence from mitochondrial, plastid and nuclear genomes«. Nature. 402 (6760): 404–407. Bibcode:1999Natur.402..404Q. doi:10.1038/46536. PMID 10586879. S2CID 4380796.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Overview of Angiosperm Phylogeny | Digital Atlas of Ancient Life« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 5. avgusta 2021.
  5. ↑ »Should we use ANA or ANITA?«. ResearchGate (v angleščini). Pridobljeno 5. avgusta 2021.
  6. ↑ 6,0 6,1 Xi, Zhenxiang; Liu, Liang; Rest, Joshua S.; Davis, Charles C. (2014), »Coalescent versus concatenation methods and the placement of Amborella as sister to water lilies«, Systematic Biology, 63 (6): 919–932, doi:10.1093/sysbio/syu055, PMID 25077515, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2015, pridobljeno 13. septembra 2015
  7. ↑ 7,0 7,1 Qiu, Y.-L.; Lee, J.; Bernasconi-Quadroni, F.; Soltis, D.E.; Soltis, P.S.; Zanis, M.; Zimmer, E.A.; Chen, Z.; Savolainen, V.; Chase, M.W. (1999). »The earliest angiosperms: evidence from mitochondrial, plastid and nuclear genomes«. Nature. 402 (6760): 404–407. Bibcode:1999Natur.402..404Q. doi:10.1038/46536. PMID 10586879. S2CID 4380796.
  8. ↑ 8,0 8,1 Soltis, D. E.; Soltis, P. S. (2004), »Amborella not a "basal angiosperm"? Not so fast«, American Journal of Botany, 91 (6): 997–1001, doi:10.3732/ajb.91.6.997, PMID 21653455, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2010, pridobljeno 5. avgusta 2021
  9. ↑ 9,0 9,1 Moore, M.J.; Bell, C.D.; Soltis, P.S.; Soltis, D.E. (2007). »Using plastid genome-scale data to resolve enigmatic relationships among basal angiosperms«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 104 (49): 19363–19368. Bibcode:2007PNAS..10419363M. doi:10.1073/pnas.0708072104. PMC 2148295. PMID 18048334.
  10. ↑ 10,0 10,1 Soltis, D.E.; Smith, S.A.; Cellinese, N.; Wurdack, K.J.; Tank, D.C.; Brockington, S.F.; Refulio-Rodriguez, N.F.; Walker, J.B.; Moore, M.J.; Carlsward, B.S.; Bell, C.D.; Latvis, M.; Crawley, S.; Black, C.; Diouf, D.; Xi, Z.; Rushworth, C.A.; Gitzendanner, M.A.; Sytsma, K.J.; Qiu, Y.-L.; Hilu, K.W.; Davis, C.C.; Sanderson, M.J.; Beaman, R.S.; Olmstead, R.G.; Judd, W.S.; Donoghue, M.J.; Soltis, P.S. (2011). »Angiosperm phylogeny: 17 genes, 640 taxa«. American Journal of Botany. 98 (4): 704–730. doi:10.3732/ajb.1000404. PMID 21613169.
  11. ↑ 11,0 11,1 Li, H.-T.; Yi, T.-S.; Gao, L.-M.; Ma, P.-F.; Zhang, T.; Yang, J.-B.; Gitzendanner, M.A.; Fritsch, P.W.; Cai, J.; Luo, Y.; Wang, H.; van der Bank, M.; Zhang, S.-D.; Wang, Q.-F.; Wang, J.; Zhang, Z.-R.; Fu, C.-N.; Yang, J.; Hollingsworth, P.M.; Chase, M.W.; Soltis, D.E.; Soltis, P.S.; Li, D.-Z. (2019). »Origin of angiosperms and the puzzle of the Jurassic gap«. Nature Plants. 5 (5): 461–470. doi:10.1038/s41477-019-0421-0. PMID 31061536. S2CID 146118264.
  12. ↑ 12,0 12,1 Ramírez-Barahona, S.; Sauquet, H.; Magallón, S. (2020). »The delayed and geographically heterogeneous diversification of flowering plant families«. Nature Ecology & Evolution. 4 (9): 1232–1238. doi:10.1038/s41559-020-1241-3. PMID 32632260. S2CID 220375828.
  13. ↑ »Phylogenomic Insights into Deep Phylogeny of Angiosperms Based on Broad Nuclear Gene Sampling«. Plant Communications (v angleščini). Zv. 1, št. 2. 9. marec 2020. str. 100027. doi:10.1016/j.xplc.2020.100027. ISSN 2590-3462.
  14. ↑ 14,0 14,1 Rudolphe Spichiger & Vincent Savolainen. 1997. Present state of Angiospermae phylogeny. Candollea 52: 435-455 (text Arhivirano March 12, 2007, na Wayback Machine.)
  15. ↑ 15,0 15,1 Leitch, I. J., M. W. Chase, and M. D. Bennett. 1998. Phylogenetic analysis of DNA C-values provides evidence for a small ancestral genome size in flowering plants. Annals of Botany 82 (Suppl. A): 85-94.
  16. ↑ »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG II«. Botanical Journal of the Linnean Society. Zv. 141, št. 4. april 2003. str. 399–436. doi:10.1046/j.1095-8339.2003.t01-1-00158.x. ISSN 0024-4074.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  17. ↑ Qiu, Yin-Long; Li, Libo; Wang, Bin; Xue, Jia-Yu; Hendry, Tory A.; Li, Rui-Qi; Brown, Joseph W.; Liu, Yang; Hudson, Geordan T. (november 2010). »Angiosperm phylogeny inferred from sequences of four mitochondrial genes«. Journal of Systematics and Evolution (v angleščini). Zv. 48, št. 6. str. 391–425. doi:10.1111/j.1759-6831.2010.00097.x.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  18. ↑ Jaramillo, M. Alejandra; Manos, PS (2001), »Phylogeny and Patterns of Floral Diversity in the Genus Piper (Piperaceae)«, American Journal of Botany, Botanical Society of America, 88 (4): 706–16, doi:10.2307/2657072, JSTOR 2657072, PMID 11302858, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2010, pridobljeno 5. avgusta 2021
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bazalne_kritosemenke&oldid=6057173«