Ba ali Hor Ba je Horovo ime staroegipčanskega kralja, ki je morda vladal na koncu Prve dinastije, v drugem delu Druge dinastije ali med Tretjo dinastijo. Dolžina vladanja in časovna umestitev njegove vladavine nista znani.

Ba (faraon) v hieroglifih
Vladanje: ni znano
Predhodnik: ni znan
Naslednik: ni znan
G5
bE11
Hor-Ba
Hr-b3
Serek-ime

Ime uredi

Edini zanesljiv vir z imenom kralja Baja so fragmenti zelenega skrilavca, odkriti v podzemni galeriji Džoserjeve stopničaste piramide v Sakari in mastabi visokega državnega uradnika Ny-Ankh-Baja iz obdobja Šeste dinastije.[1][2]

Identiteta uredi

 
Hor Bajev serek

O kralju Baju je zelo malo znanega. Nekaj arheoloških najdb kaže, da je obstajal, kaj več pa ne povedo.

Leta 1899 je znanstvenik Alessandro Ricci objavil risbo sereka z eno samo nogo (Gardinerjev hieoglif D58) v njem. Po Ricciju je bil odkrit na skalnem napisu v Wadi Magharehu na Sinaju. Egiptologa Jaroslav Černý in Michel Baude sta ugotovila, da Ricci omenja skalni napis kralja Sanakta iz Tretje dinastije. Riccijeva interpretacija imena je bila torej napačna.[3]

Černý in Peter Kaplony domnevata, da bi kralj Ba lahko bil istoveten s podobno slabo dokumentiranim kraljem Horom Ptičem. Slednji je svoje ime pisal s ptičem, podobnim gosi. Ker je podoba ptiča brez umetniških podrobnosti, je njegova identifikacija nemogoča. Egiptologi se še vedno prerekajo, kako ga prebrati in kaj pomeni. Černý in Kaplony menita, da se imeni obeh kraljev transkribirata kot Ba. Če je to res, bi Hor Ba in Hor Ptič lahko bila ista zgodovinska oseba. Njuna trditev ni splošno sprejeta.[4]

V nasprotju z njima nekateri egiptologi, med njimi Nabil Swelim, domnevajo, da je bil Hor Ba neposredni naslednik kralja Ninečerja iz Druge dinastije. Swelim omenja zapis imena kralja Ninečerja na Abiškem seznamu kraljev, ki se začenja z enakim hieroglifom (oven, Gardinerjev znak E11) kot Hor Bajevo Horovo ime. Swelim je zato prepričan, da je bilo Bajevo Horovo ime pomotoma zamenjano z Ninečerjevim rojstnim imenom.[5]

Mesto Bajevega pokopa ni znano.

Sklici uredi

  1. Nabil Swelim: Some Problems on the History of the Third Dynasty. Archaeological and Historical Studies; Volume 7. The Archaeological Society of Alexandria, Alexandria 1983, str. 27–32, 180 in 219.
  2. Carl Richard Lepsius: Koenigsbuch der Alten Aegypter. Besser, Mainz 1858, str. 18 in predmet št. 906.
  3. Míchel Baude: Djéser et la IIIe dynastie: Les Grands pharaons. Pygmalion, Paris 2007, ISBN 2-7564-0147-1, str. 20.
  4. Peter Kaplony: Horus Ba? Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Institut Kairo. Volume 20. von Zabern, Mainz 1965, str. 3-4.
  5. Nabil Swelim: Some Problems on the History of the Third Dynasty. Archaeological and Historical Studies Band 7. The Archaeological Society of Alexandria, Alexandria 1983, str. 27–32, 180 in 219.

zunanja povezava uredi