Aspelta

Aspelta
Aspelta
Kušitski kralj Napate
	Kolosalni kip Aspelte z Džebel Barkala, Bostonski muzej lepih umetnosti
Kralj Napate
Vladavina	okoli 600–580 pr. n. št.
Predhodnik	Anlamani
Naslednik	Aramatle-ko
	Vladarski nazivi
Zakonci	Mediken?, Henuttakebit,; verjetno Vekemale, Arsata in Artaha
Otroci	Aramatle-qo[d]
Oče	Senkamanisken
Mati	Nasalsa
Smrt	okoli 580 pr. n. št.
Pokopan	Nuri (Nu. 8)

Aspelta je bil od okoli 600 pr. n. št. do okoli 580 pr. n. št. kralj Kraljestva Kuš s prestolnico Napata, * ni znano, † okoli 580 pr. n. št.

O njem in njegovem vladanju je znano več kot o drugih vladarjev Kuša. Zapustil je več stel z opisi svojega vladanja.

Družina uredi

Aspelta je bil sin kralja Senkamaniskena in kraljice Nasalse. Bil je brat svojega predhodnika Anlamanija. Domneva se, da je imel več žena, med drugimi Henuttakebit (pokopana v piramidi Nuri 28), Vekemale (pokopana v piramidi Nuri 40), Asato (pokopana v piramidi Nuri 42), Artaho (pokopana v piramidi Nuri 58).^[2] in morda s svojo sestro Madiken.^[3]

Aspeltovi vladarski naslovi so bili enaki naslovom egipčanskih faraonov.^[4]

Vladanje uredi

Iz napisov je razvidno, da je Aspelto za vladarja izbrala komisija štiriindvajsetih verskih in vojaških voditeljev. Po izvolitvi se je odpravil na sever v Napato, da bi ga za kralja izbrali bogovi in ga kronali.

Stela, ki bi lahko bila iz obdobja Aspeltovega vladanja, pripoveduje, kako je bila ubita skupina duhovnikov, verjetno za kazen za zaroto proti kralju.

Leta 592 pr. n. št. je Kuš napadla egipčanska vojska faraona Psametika II.,^[5] morda zato, ker je Aspelta predstavljal grožnjo za faraonovo oblast v Gornjem Egiptu. Napadalci so izropali Napato. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da se je Aspelta zaradi tega napada odločil preseliti nubijsko prestolnico v bolj varni Meroe.

Grobnica uredi

Aspeltova grobnica se je nahajala v Nuriju in je bila druga največja grobnica na tem pokopališču.^[6] Grobnico je leta 1916 izkopal George A. Reisner in v njej odkril veliko predmetov, od katerih je zdaj večina v Muzeju lepih umetnosti v Bostonu. Reisner je leta 1920 izkopal tudi palačo, ki sta jo zgradila Aspelta in njegov brat.

Najdbe uredi

Aspelta je bil pokopan v piramidi Nu 8 v Nuriju, ki je najbolje ohranjena pisamida v Nuriju
Kip Aspelte, Muzej Kerme
Votivni ank iz fajanse s kartušama in epiteti kralja Aspelte, najden v Merou, Sudan, zdaj v Petriejevem muzeju egipčanske arheologije, London
Kip z Džebel Barkala
Kip z Džebel Barkala
Aspeltova kartuša
Aspeltovo ime na njegovem kipu
Zid iz peščenjaka, na katerem Aspelta daruje Maat (Resnica), bogu z ovnovimi rogovi Amon-Raju v spremstvu Anuket; Tempelj T v Kavi, Sudan, zdaj v Ashmolovem muzeju (I9J2.I295)^[7]

Sklici uredi

↑ "Statue of King Aspelta". collections.mfa.org.
↑ Porter in Moss, str. 232.
↑ Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 236-239. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
↑ László Török. The kingdom of Kush: handbook of the Napatan-Meroitic Civilization.
↑ The New Encyclopædia Britannica: Micropædia, Vol.8, 15th edition, 2003. str. 817.
↑ Aspelta.
↑ Museum notice

Vladarski nazivi
Aspelta
Predhodnik: Anlamani	Kralj Kraljestva Kuš okoli 600 pr. n. št.– 580 pr. n. št.	Naslednik: Aramatle-ko

[1] "Statue of King Aspelta". collections.mfa.org.

[2] Porter in Moss, str. 232.

[3] Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 236-239. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.

[4] László Török. The kingdom of Kush: handbook of the Napatan-Meroitic Civilization.

[5] The New Encyclopædia Britannica: Micropædia, Vol.8, 15th edition, 2003. str. 817.

[6] Aspelta.

[7] Museum notice

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]