Andrej Ivanovič Gorčakov
Andrej Ivanovič Gorčakov (rusko Андре́й Ива́нович Горчако́в), ruski general, * 1779, † 1855.
Andrej Ivanovič Gorčakov | |
---|---|
Rojstvo | 1779 ali 1768 Moskva |
Smrt | 11. februar 1855 Moskva |
Pripadnost | Ruski imperij |
Aktivna leta | 1793-1847 |
Čin | General pehote |
Oboroženi konflikti | Napoleonove vojne: * Invazija na Rusijo |
Priznanja | Red svetega Aleksandra Nevskega Red svetega Vladimirja Red svetega Jurija Red svete Ane Pour le Mérite Red rdečega orla Vojaški red Marije Terezije Red svetega Huberta (Bavarska) |
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.
Življenje uredi
Leta 1781 je bil vpisan med gardiste in leta 1793 je pričel aktivno vojaško službo kot gardni poročnik. Leta 1797 je bil povišan v podpolkovnika in povzdignjen v adjutanta. V tej vlogi je bil posrednik med carjem Pavlem I. in Suvorovom. Med enim velikim sporom med njima je bil Gorčakov odpuščen, a je bil po nekaj dnevih ponovno aktiviran.
Aprila 1798 je bil povišan v polkovnika in 5. avgusta istega leta v generalmajorja. S Suvorovom se je udeležil italijansko-švicarske kampanje ter bil 11. februarja 1800 povišan v generalporočnika. Leta 1805 je postal poveljnik Tambovskega pehotnega polka in naslednje leto je ustanovil 18. pehotno divizijo, s katero se je udeležil kampanje 1806-07.
Leta 1809 je bil poveljnik armade, ki bi se morala boriti proti Avstrijcem; sam se je dopisoval z avstrijskim nadvojvodo Ferdinandom, pri čemer je izrazil željo o skupnem zavezništvu. Pisma so prestregli, zaradi česar so ga odpustili.
Ob pričetku velike patriotske vojne je bil ponovno sprejet v vojaško službo. Med bitko pri Borodinu je bil hudo ranjen.
Leta 1816 je postal državni svetnik in leta 1847 se je upokojil.
Viri in opombe uredi
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi