Andechs
Andechs je občina v Zgornji Bavarski v okrožju Starnberg, ki je tudi romarski kraj. Andeš slovi po istoimenskem Benediktinskem samostanu, ki je bil zelo priljubljen že od antičnih časov zaradi Andeškega piva z blagovno znamko Andežan ter mlečnih izdelkov Andeške mlekarne Scheitz, največje nemške ekološke - mlekarne.
Andesch | ||
|---|---|---|
_3.jpg) | ||
| ||
  Andesch Geografski položaj v Nemčiji | ||
| Koordinati: 47°58′0″N 11°11′5″E / 47.96667°N 11.18472°EKoordinati: 47°58′0″N 11°11′5″E / 47.96667°N 11.18472°E | ||
| država | Nemčija  | |
| Zvezna dežela | Bavarska | |
| Upravna regija | Zgornja Bavarska | |
| Omrežna skupina | 08152 | |
| Spletna stran | [[1] [2]] | |
Zgodovina uredi
Do 19. stoletja uredi
Andeška Sveta gora je bila naseljena večinoma že v [prazgodovina|prazgodovini]] in v novejši dobi. [2] Nekatere najdbe kovancev s hriba in iz okolice omogočajo trditev, da je bila tam rimska vojaška postaja, ki je bila v povezavi z osvajanjem vznožja Alp pod cesarjem Avgustom. [3]
Andeš je bil v srednjem veku izvorni sedež vseevropsko pomembne plemiške rodbine grofov Andeških in vojvod Meranije, ki je v neposredni liniji izumrla leta 1248. Po legendarni najdbi izgubljenega relikvijskega zaklada Andeških grofov leta 1388 je Andeš oživel kot romarski kraj in se znova zacvetel. Leta 1455 je bil ustanovljen samostan na "Sveti gori". Do sekularizacije na Bavarskem, je bilo območje del zaprtega Hofmark Erlinga.
Leta 1803 je bil samostan razpuščen. Leta 1850 je Ludwig I. Bavarski samostan Andeš ponovno ustanovil kot beneficij za opatija sv. Bonifacija (München).
Pobratene občine uredi
Občina Andeš ima sklenjeno partnersto z
Sklici uredi
- ↑ Liste der ersten Bürgermeister/Oberbürgermeister in kreisangehörigen Gemeinden, Bayerisches Landesamt für Statistik, 15 July 2021.
- ↑ Christian Pescheck: Andeš in okolica v prazgodovini in v zgodnjih zgodovinskih časih. V: Karl Bosl: Andeš. Sveta gora. Od prvih dni do danes." Prestel, München 1993, str. 19–31.
- ↑ Bernward Ziegaus: Sveta gora Andeš - avgustovska vojaška postaja v Predalpskem območju? V : Dedicatio. Hermannu Dannheimerju za njegov 70. rojstni dan "" (= "Katalog prazgodovinske državne zbirke." Dodatek 5). Michael Lassleben, Kallmünz (opf.) 1999, ISBN 3-7847-5185-7, str. 78-90.