Wikipedija

Aj I.

Merneferre Aj (tudi Aja ali Eje) je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta. V razdrobljenem Egiptu je vladal več kot 23 let v zgodnjam do srednjem 17. stoletju pr. n. št. Piramidion z njegovim imenom kaže, da je morda zgradil svojo piramido, verjetno v memfiški nekropoli.

Merneferre Aj
Aj I. Aja, Eje, Aje, Ij, Mernoferre
Popisan del piramidiona grobnice Merneferre Aja
Popisan del piramidiona grobnice Merneferre Aja
Faraon
Vladavina23 let, 8 mesecev in 18 dni, 1701-1677 pr. n. št.,[1] 1695–1685 pr. n. št.[2] ali 1684-1661 pr. n. št.[3] (Trinajsta dinastija)
PredhodnikIbiau
NaslednikIni I.
Vladarski nazivi
Zakoncikraljica Ineni (?)

Bil je zadnji faraon Trinajste dinastije, dokazan izven Gornjega Egipta. Število njemu pripisanih artefaktov je kljub dolgi vladavini relativno majhno, kar morda kaže na resne težave v Egiptu. Zgleda, da se je proti koncu njegovega vladanja "egipčanska [državna] administracija popolnoma sesula".[1][3] Med njegovim vladanjem ali kmalu zatem je bil opuščen tudi Ititavi, prestolnica Egipta od Srednjega kraljestva. Nekateri znanstveniki zato Aja I. štejejo tudi za zadnjega faraona Srednjega egipčanskega kraljestva.

Kronologija uredi

Kronološki položaj uredi

 
Okrogel vrč Merneferre Aja; Metropolitan Museum of Art, New York

Relativni kronološki položaj Aja I. kot faraona Trinajste dinastije je dobro določen v Torinskem seznamu kraljev, sestavljenem v zgodnjem ramzeškem obdobju Egipta (1292–1069 pr. n. št.). Seznam je primarni zgodovinski vir za drugo vmesno obdobje Egipta. Aj I. je zapisan v 3. vrstici 8. kolone seznama (po Gardinerju v 3. vrstici 6. kolone in po von Beckerathu v vnosu 7.3). Njegov predhodnik je bil Vahibre Ibiau, naslednik pa Mehotepre Ini, ki je bil morda njegov sin.[1]

Natančen kronološki položaj Aja I. je pri različnih znanstvenikih različen. Jürgen von Beckerath in Aidan Dodson ga imata za 27. faraona dinastije,[4] medtem ko ga Kim Ryholt in Darrell Baker umeščata na 32. oziroma 33. mesto.[1][5] Podobno je z absolutnim datiranjem, ki se med avtorji razlikuje za 17 let: 1701-1677 pr. n. št. (Ryholt) [1] in 1684-1661 pr. n. št. (Schneider).[3]

Dolžina vladanja uredi

Dolžina vladanja Aja I. je bila do nedavnega sporna, ker je Jürgen von Beckerath podatek na poškodovanem Torinskem seznamu kraljev prebral kot 13 let,[6] medtem ko sta ga Alan Gardiner in Kenneth Kitchen prebrala kor 23 let.[7][8] Nedavna Ryholtova študija Torinskega seznama je pokazala, da je vladal "23 let, 8 mesecev in 18 dni".[1]

Vladanje in dokazi uredi

 
Zelen skarabej Merneferre Aja iz glaziranega lojevca; Britanski muzej, London[9]

Aj I. je vladal v Srednjem in Gornjem Egiptu vzporedno z rivalsko Štirinajsto dinastijo, ki je vladala najmanj v vzhodni Nilovi delti. Egiptologa Kim Ryholt in Darrell Baker menita, da je bil Aj I. uzurpator, ki si je prilastil Ibiauov prestol.[1][5] Njuna trditev temelji na popolni odsotnosti omemb faraonovega očeta tako v imenu kot na njemu pripisanih artefaktih.[1] Če bi bil njegov oče faraon, bi ga zelo verjetno omenil, tako kot številni drugi faraoni iz Trinajste dinastije. Zelo malo znanega je tudi o njegovih soprogah. Domneva se, da je bil poročen s kraljico Ineni, katere skarabeji so slogovno podobni Ajevim.[1]

Dokazi uredi

Aj I. je dokazan na kar 62 skarabejskih pečatih in enem valjastem pečatu[10] z njegovim imenom. 51 pečatov nima znanega porekla.[5][11] Med pečati z znanim poreklom so trije iz Spodnjega Egipta, natančneje eden iz Bubastisa in dva iz Heliopolisa.[1][5] Drugi skarabeji z znanim poreklom so iz Abidosa, Koptosa in Lišta, se pravi iz Srednjega ali Gornjega Egipta. Med druge dokaze spadajo okrogel vrč iz obsidiana, zdaj v Metropolitan Museum of Art,[12] krogla, posvečena Sobeku,[13] napis na kamnitem bloku, delu preklade vrat, odkritem leta 1908 v Karnaku, in piramidion.[5][14][15]

Piramidion je egiptovska policije leta 1911 zaplenila roparjem grobov. Na njem sta vgravirana faraonovo ime in on sam, ki daruje Horu, gospodarju nebes. Vse kaže, da je med svojim dolgim vladanjem uspel zgraditi svojo piramido.[15][16] Egiptologi so prepričani, da je piramida stala na nekropoli v Memfisu in bila izropana med invazijo Hiksov okoli leta 1650 pr. n. št.

Zapuščina uredi

 
Nadpražnik z imenom Merneferre Aja.[14]

Število njemu pripisanih predmetov je za njegovo skoraj 24 let dolgo vladavino relativno majhno,[5] kar morda kaže na težave v Egipčanskem kraljestvu. Ryholt in drugi egiptologi so prepričani, da se je državna uprava v tem času popolnoma sesula.[5]

Merneferre Aj je bil zadnji faraon Trinajste dinastije, ki je dokazan tudi izven Egipta.[3] To morda kaže, da je bila stara prestolnica Srednjega kraljestva Ititavi zapuščena v korist Teb.[17] Daphna Ben Tor je prepričana, da je bila selitev posledica invazije Kanaancev v vzhodno Nilovo delto. Trinajsta dinastija je izgubila oblast v Spodnjem Egiptu, morda tudi v samem Memfisu. Dogodki so hkrati pomenili konec Srednjega kraljestva in začetek drugega vmesnega obdobja Egipta.[17] Tyholt in Baker se s takšno razlago dogodkov ne strinjata in trdita, da stela faraona Sehekenre Sankptaha, ki je vladal čisto na koncu Trinajste dinastije, trdno dokazuje, da je vladal iz Memfisa. Izvor stele je, žal, neznan.[1][5]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800–1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
  2. ↑ Gae Callender. The Middle Kingdom Renaissance (c. 2055–1650 BC). V Ian Shaw (urednik). The Oxford History of Ancient Egypt. OUP Oxford (2003), ISBN 978-0192804587.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Thomas Schneider. Ancient Egyptian Chronology. Uredili Erik Hornung, Rolf Krauss in David A. Warburton. str. 181, 497.
  4. ↑ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: Philip von Zabern, 1999. str. 98-99. ISBN 3-8053-2591-6.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. 2008. str. 65-66. ISBN 978-1-905299-37-9
  6. ↑ Jürgen von Beckerath. Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten. Glückstadt, J.J. Augustin, 1964.
  7. ↑ Alan Gardiner. The Royal Canon of Turin. Griffith Institute new edition (1988). ISBN 978-0900416484.
  8. ↑ Kenneth Kitchen. The Basics of Egyptian Chronology in Relation to the Bronze Age at the "High, Middle or Low". University of Göteborg conference, 1987, JSTOR 505957.
  9. ↑ Harry Reginald Hall. Catalogue of Egyptian scarabs, etc., in the British Museum, vol 1 (1913), available not-in-copyright here, str. 20. British Museum EA 16567
  10. ↑ Cylinder Seal of King Merneferre Aya. Metropolitan Museum of Art.
  11. ↑ Digital Egypt
  12. ↑ Globular Jar of King Merneferre Aya. Metropolitan Museum of Art, see the online catalog.
  13. ↑ Gerard Godron. "Deux objets du Moyen-Empire mentionnant Sobek ". BIFAO 63 (1965): 197–200. Arhivirano 7. septembra 2014 na Wayback Machine.
  14. ↑ 14,0 14,1 Georges Legrain. "Notes d'inspection - Sur le Roi Marnofirrì ". Annales du Service des antiquités de l'Egypte (ASAE) 9 (1908): 276.
  15. ↑ 15,0 15,1 Labib Habachi. "Khata'na-Qantir: Importance". ASAE 52 (1954): 471–479, pl.16–17.
  16. ↑ Labib Habachi. Tell el-Dab'a and Qantir. Osterreichischen Akademie der Wissenschaften (2001). str. 172–174, no. 18. ISBN 978-3-7001-2986-8.
  17. ↑ 17,0 17,1 Daphna Ben Tor. Sequences and chronology of Second Intermediate Period royal-name scarabs, based on excavated series from Egypt and the Levant. V Marcel Maree. "The Second Intermediate Period (Thirteenth-Seventeenth Dynasties), Current Research, Future Prospects". Orientalia Lovaniensia Analecta, 192 (2010): 91.
Aj I.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ibiau 		Faraon Egipta
18.-17. stoletjer pr. n. št. 		Naslednik: 
Ini I.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Aj_I.&oldid=6197219«