Airbus A320NEO (NEO – New Engine Option - opcija novih motorjev)[1] je družina reaktivnih potniških letal, ki jo trenutno razvija Airbus in bo naslednik trenutne generacije letal A320. Novo letalo bo obdržalo trup in krila sedanjih letal, motorje pa bodo zamenjali približno 15% bolj ekonomični CFM International LEAP (naslednik motorja CFM56) ali pa PW1000G (turboventilatorski z reduktorjem). A320 bo imel tudi nove zavihane konce kril "Sharklete", ki bodo zamenjali trenutne "wingtip fences". Letalo bo imelo tudi manjše izboljšave v aerodinamiki in malce manjšo prazno težo. Povečali bodo prostore za prtljago in izboljšali sistem dobave zraka. NEO, prav tako kot konkurent Boeing 737 MAX, ne bosta uporabljala kompozitnih materialov, za razliko od velikih Airbus A350 in Boeing 787.

A320neo family
A319/A320/A321neo
Airbus A320neo
Vloga ozkotrupno reaktivno potniško letalo srednjega dosega
Izvor Zastava Evrope Evropska unija večdržavno
Proizvajalec/-ci Airbus
Krstni polet 25. september 2014
Uveden 2016
Status v uporabi
Glavni uporabnik American Airlines, Delta Air Lines, Wizz Air, EasyJet, Lufthansa, British Airways
Izdelovan 2016-danes
Cena programa 1 € miljarde 2010
Cena enote A320NEO 110 milijonov
A321NEO 130 milijonov
A319NEO 101 milijon
Razvit iz Airbus A320
Izpeljanke Airbus A330neo

Airbus je z A320E (Enhanced - izboljšan) začel leta 2006, ki je potem postal NEO. [2][3]. NEO je v približno dveh letih zbral več kot 2000 naročil, kar je rekord za potniška letala. Boeing je odgovoril z 737 MAX, ki je prav tako v bistvu samo nadgraditev z novimi motorji in Wingleti. Se pa tudi MAX dobro prodaja, za razliko od na novo načrtovanih in bolj kompozitnih Irkut MS-21, Bombardier CSeries in kitajskega COMAC-a C919. Vsi trije skupaj še niso zbrali tisoč naročil skupaj. Boeing 737 MAX ne bo imel opcije dveh motorjev, edina opcija bo CFM International LEAP, PW1000G je namreč prevelik za nižje podvozje 737.

Tehnične specifikacije uredi

Specifikacije so preliminarne.

Airbus A320NEO
A319NEO A320NEO A321NEO
Posadka 2
Kapaciteta sedežev 156 (1-razred, maks)
134 (1-razred, tipično)
124 (2-razreda, tipično)
180 (1-razred, maks)
164 (1-razred, tipično)
150 (2-razreda, tipično)
236[4] (1-razred, maks)
199 (1-razred, tipično)
185 (2-razreda, tipično)
Potovalna hitrost Mach 0,78 (828 km/h/511 mph na 11 000 m/36 000 ft)
Maks. hitrost Mach 0,82 (871 km/h/537 mph na 11 000 m/36 000 ft)
Dolet (polno naložen) 4.200 nmi (7.800 km; 4.800 mi)[5] 3.700 nmi (6.900 km; 4.300 mi)[5] 3.650 nmi (6.760 km; 4.200 mi)[6]
Motorji (×2) CFM International LEAP ali Pratt & Whitney PW1000G
Premer ventilatorja motorja PW: 81 in (2,1 m), LEAP-1A: 78 in (2,0 m)
Potisk motorja PW: 24.000–33.000 lbf (110–150 kN), LEAP-1A: 24.500–32.900 lbf (109–146 kN)

Viri: Airbus,[7] Airliners.net, Flightglobal.com, Pratt & Whitney,[8] CFM International.[9]

Glej tudi uredi


Sklici in reference uredi

  1. »Airbus A320 (A320ceo and A320neo) Aircraft family«. Airbus.com. 3. marec 2013. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2013. Pridobljeno 21. aprila 2013.
  2. »Pictures: Airbus aims to thwart Boeing's narrowbody plans with upgraded 'A320 Enhanced'«. Flight International. 20. junij 2006. Pridobljeno 8. julija 2013.
  3. »Avianca takes delivery of Sharklet equipped A320«. Airbus.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2013. Pridobljeno 27. marca 2013.
  4. »Airbus boosts revenue potential of A321neo with new cabin options«. Airbus. 1. februar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2013. Pridobljeno 19. julija 2013.
  5. 5,0 5,1 »A320 Family« (PDF). AIRBUS S.A.S. 4. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 21. maja 2013.
  6. »Hawaiian signs MOU for 16 A321neos«. Flightglobal.com. 7. januar 2013. Pridobljeno 27. marca 2013.
  7. »Airbus A320neo Technology«. Airbus.com. 1. avgust 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2016. Pridobljeno 29. decembra 2011.
  8. »Pratt & Whitney: Commercial Engines - PurePower PW1000G«. Pw.utc.com. Pridobljeno 14. januarja 2012.
  9. »CFM LEAP Engine Brochure« (PDF). CFM International. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 10. novembra 2013.