Ahtum (romunsko Ahtum, madžarsko Ajtony, srbsko Ахтум, Ahtum, bolgarsko Охтум, Ohtum) je bil vojvoda, ki je v 11. stoletju vladal v sedanjem srbskem in romunskem Banatu. Bil je potomec bolgarskega vojvode Glada, ki je v Banatu vladal v 9. stoletju, in zadnji vladar, ki se je upiral vzpostavitvi neposredne ogrske oblasti.

Ahtumova vojvodina v 11. stoletju

Glavni vir podatkov o Ahtumu je Legenda maior S. Gerardi, znana tudi kot Dolgo življenje svetega Gerarda ali Hvalnica čanadskega škofa Gerarda, ki so ga umorili poganski Ogri leta 1046. Iz nje je razvidno, da je bil pravoslavni kristjan in zaveznik Bizantinskega cesarja. Imel je vojsko, sestavljeno iz Kumanov, Bolgarov in Vlahov. Krščen je bil v Vidinu, a je kljub temu imel sedem žena. Vladal je na ozemlju med rekami Moriš, Tisa in Donava in Karpati, ki se je kasneje preimenovalo v Banat.

Med vladanjem prvega krščanskega ogrskega kralja Štefana I. so ga Ogri porazili. Točen datum bitke ni znan. Nekateri zgodovinarji trdijo, da se je zgodila leta 1028, drugi pa, da leta 1002. Po pisanju Gestae Hungarorum (Dejanja Ogrov), napisane konec 12. stoletja med vladanjam Béle III., je Ahtuma porazil n ubil njegov nekdanji vojskovodja Čanad, sin Bobuke. Po Ahtumovi smrti je bil Banat priključen k Ogrskemu kraljestvu.

Primarni viri uredi