Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom. Leta 2001 je norveška vlada objavila, da se bo ob dvestoletnici norveškega matematika Nielsa Henrika Abela leta 2002 nova nagrada imenovala njemu v čast.

Vsako leto od 2003 bo komisija, ki jo sestavlja pet matematikov, pri Norveški akademiji znanosti objavila prejemnika nagrade. Količina denarja, ki jo prejemnik dobi, je podobna kot pri Nobelovi nagradi, ki jo podeljujeta Švedska in Norveška. Razlog za to nagrado je v tem, da Nobelove nagrade ne podeljujejo za matematiko. Leta 2001 je Norveška podelila nagradi osnovni vložek 200.000.000 norveških kron. Z nagrado poskušajo razširjati pomen matematike v javnosti in tudi pokazati, še posebej mladim, da je znanost zelo ugledna.

Aprila 2003 so objavili prvega dobitnika. Junija istega leta pa so tudi podelili prvo nagrado. Marca 2004 so drugič objavili prejemnika. Nagrado sta skupno prejela dva matematika. Poleg nagrade prejemnik dobi ček v vrednosti 735.000 .

Seznam nagrajencev uredi

»za glavno vlogo pri oblikovanju sodobne oblike mnogih delov matematike, vključujoč topologijo, algebrsko geometrijo in teorijo števil«.
»za odkritje in dokaz indeksnega izreka, ki združuje topologijo, geometrijo in matematično analizo, ter za pomembno vlogo pri gradnji novih mostov med matematiko in teoretično fiziko».
»za pomembne prispevke k teoriji in uporabi parcialnih diferencialnih enačb in za izračunavanje njihovih rešitev
»za globoke in plodonosne prispevke k harmonični analizi in teoriji gladkih dinamičnih sistemov
»za temeljne prispevke k teoriji verjetnosti in še posebej za izdelavo teorije velikih odklonov
»za globoke dosežke v algebri in še posebej za izoblikovanje sodobne teorije grup
»za revolucionarne prispevke h geometriji
»za obsežen in trajen prispevek k teoriji števil
»za pionirska odkritja v topologiji, geometriji in algebri
»za temeljne prispevke h diskretni matematiki in teoretičnem računalništvu, ter kot priznanje za globok in trajen vpliv teh prispevkov na aditivno teorijo števil in ergodično teorijo.«
»za plodonosne prispevke k algebrski geometriji in za njihov preobrazni vpliv na teorijo števil, teorijo reprezentacij in sorodna področja.«
»za temeljne prispevke k dinamičnim sistemom, ergodični teoriji in matematični fiziki.«
»za presenetljive in plodonosne prispevke k teoriji nelinearnih parcialnih enačb in njene uporabe v geometrijski analizi.«
»za njegov sijajen dokaz Fermatovega zadnjega izreka preko domneve modularnosti za polstabilne eliptične krivulje, ki je odprl novo dobo v teoriji števil.«
»za njegovo prelomno vlogo pri razvoju matematične teorije valčkov.«
»za njegov vizionarski program, ki povezuje teorijo reprezentacije s teorijo števil.«
»za njene pionirske dosežke na področju geometričnih delnih diferencialnih enačb, umeritvene teorije in integrabilnih sistemov ter za vpliv na temelje analize, geometrije in matematične fizike.«
»za pionirsko uporabo metod verjetnostnega računa in dinamične teorije sistemov v teoriji grup, teoriji števil in kombinatoriki.«
»za njune temeljne prispevke k teoretičnemu računalništvu in diskretni matematiki ter njuni vodilni vlogi pri preoblikovanju teh področij v osrednji področji sodobne matematike.«
»za prelomne prispevke k topologiji v najširšem smislu, posebej njenim algebrskim, geometrijskim in dinamičnim vidikom.«
»za plodonosne prispevke k teoriji regularnosti za nelinearne parcialne diferencialne enačbe ...«
za prelomne prispevke k verjetnostnemu računu in funkcionalni analizi z izjemno uporabnostjo za matematično fiziko in statistiko.«

Pred Abelovo nagrado je bila najimenitnejša nagrada na področju matematike Fieldsova medalja. Obe nagradi so prejeli Serre (Fieldsovo medaljo leta 1954), Atiyah (1966) in Thompson (1970).

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi