Abbejeva prizma
Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Žarek vstopa na stranici AB (glej sliko na desni), kjer se lomi. Na stranici BC nastopi popolni odboj, nato pa se na stranici AC ponovno lomi. Prizma je narejena tako, da samo ena valovna dolžina vpadle svetlobe izstopa iz prizme pod kotom, ki je za 60° odklonjen od prvotne smeri. Vse ostale valovne dolžine se odklonijo za večje kote. Z vrtenjem prizme okrog točke O, ki leži na stranici AB lahko izberemo valovno dolžino, ki jo želimo.
Imenuje se po nemškem fiziku Ernstu Karlu Abbeju (1840 – 1905).
Abbejeve prizme ne smemo zamenjati s Porro-Abbejevo prizmo ali z Abbe-Königovo prizmo, ki pa nista disperzivni.
Viri uredi
- Hecht, Eugene (2001). Optics (4. izd.). Pearson Education. ISBN 0-8053-8566-5.