46 pr. n. št. je bilo leto predjulijanskega rimskega koledarja. V rimskem svetu je bilo znano kot leto sokonzulstva Julija Cezarja in Lepida, pa tudi kot leto 708 ab urbe condita.

Koledarska doba: Pred našim štetjem
Stoletja: 2. - 1. - 1.
Desetletja: 70.  60.  50. - 40. - 30.  20.  10. 
Leta: 49 · 48 · 47  · 46 · 45 · 44 · 43

To je bilo zadnje leto pred uvedbo julijanskega koledarja, ki ga je z začetkom naslednjega leta razglasil Cezar. Po takratnem (luninem) koledarju s 355 dnevi so Rimljani dodajali prestopni mesec vsakih nekaj let, da bi obdržali skladnost s tropskim letom, vendar so zaradi kaosa, ki je vladal v pozni Rimski republiki zaradi državljanskih vojn, prejšnjih nekaj let pozabili na prakso. V pripravi na uvedbo je Julij Cezar dodal dva dodatna prestopna meseca, zato je imelo leto 46 pr. n. št. na rimskih ozemljih 445 dni. S tem je bilo najdaljše zabeleženo koledarsko leto v zgodovini človeštva, ki je dobilo vzdevek annus confusionis (»leto zmede«). Cezar ga je sicer poimenoval ultimus annus confusionis (»zadnje leto zmede«), a je med ljudstvom prevladovalo mnenje, da dela z menjavo koledarja zmedo on.

Oznaka 46 pr. Kr. oz. 46 AC (Ante Christum, »pred Kristusom«), zdaj posodobljeno v 46 pr. n. št., se uporablja od srednjega veka, ko se je uveljavilo številčenje po sistemu Anno Domini.

Dogodki uredi

  • Cezar predlaga reformo rimskega koledarja. To leto je s pomočjo grških matematikov in astronomov, kot je Sosigen, razvit julijanski koledar, ki stopi v veljavo z začetkom naslednjega leta. Kot standard za merjenje časa v zahodnem svetu ostane v veljavi več kot 1600 let, do leta 1582, ko je uveden gregorijanski koledar.
  • Cezar imenuje Oktavijana za svojega naslednika.
  • v čast Cezarjevega triumfa nad Galci je organizirano štiridesetdnevno slavje v Rimu.

Rojstva uredi

Smrti uredi