Štefan Vladislav II.

Štefan Vladislav II. Nemanjić (srbsko Стефан Владислав II Немањић, Stefan Vladislav II Nemanjić) je bil deželni vladar v Ogrski in Srbiji, samozvani srbski kralj in od leta 1321 do 1324[1] kralj Sremskega kraljestva, * 1280, † 1325, Ogrsko kraljestvo.

Štefan Vladislav
Vladislav na freski v Visokih Dečanih (1350)
Vladislav na freski v Visokih Dečanih (1350)
Kralj Srema
Vladanje1316-1325
Kronanje1316
PredhodnikŠtefan Dragutin
Rojstvo1280({{padleft:1280|4|0}})
neznano
Smrt1325({{padleft:1325|4|0}})
Ogrska
ZakonecKonstanca Morosini
Rodbina Nemanjići
OčeŠtefan Dragutin
MatiKatalina Arpadovič
Religijasrbska pravoslavna

Bil je sin srbskega kralja Štefana Dragutina in ogrske princese Kataline Arpad.

Leta 1292 je od ogrskega kralja Andreja III. dobil v začasno upravljanje vojvodino Slavonijo, po smrti očeta Dragutina marca 1316 pa je prevzel oblast v Sremskem kraljestvu.[2] Po Deževskem sporazumu iz leta 1282 bi lahko srbski prestol zasedel šele po smrti svojega strica Štefana Uroša II. Milutina, zato je vladal samo v severnem delu Srbije. Sporazum je verjetno sprožil spor, v katerem je Milutin hitro premagal Vladislava in ga aretiral.

Po Milutinovi smrti leta 1321 je bil Vladislav osvobojen in s pomočjo Ogrov ponovno zavladal v Sremskem kraljestvu. Proglasil se je za kralja Štefana Vladislava II. in bil v spopadu s pristaši Milutinovega sina Štefana Dečanskega v bližini Rudnika poražen. Leta 1324 se je umaknil na Ogrsko. Na njegovem ozemlju v Bosni je zavladal ban Štefan II.[3]

Sklici uredi

  1. Logos 2017, str. 186, 278, 285-287.
  2. Logos 2017, str. 278, 285-287 292.
  3. Logos 2017, str. 287, 292.