Wikipedija

Šikara

v severnoindijski tempeljski arhitekturi nadgradnja, stolp ali stolpič nad svetiščem in tudi nad stebriščnimi mandapami (preddverji ali dvoranami); najbolj dominanten in značilen element hindujskega templja na severu

Šikara (IAST: Śikhara), sanskrtska beseda, ki dobesedno pomeni 'gorski vrh', se nanaša na vzpenjajoči se stolp v arhitekturi hindujskega templja severne Indije in se zato pogosto uporablja v džainističnih templjih. Šikara nad komoro garbhagriha, svetišče kjer biva božanstvo, je najpomembnejši in najvidnejši del hindujskega templja severne Indije.[1][2]

Latina šikara templja Adinata, Kajuraho.
Na levi sekari šikara templja Kandariya Mahadeva v Kajurahu
Pravi primer stolpa tipa bhumija v templju Sadašiva (leto 1249), Nuggehalli, Karnataka

V južni Indiji je enakovreden izraz vimana; za razliko od šikare se to nanaša na celotno stavbo, vključno s svetiščem pod njim. Na jugu je šikara izraz samo za zgornjo stopnjo vimane, ki je po navadi kupola z zaključkom [3]; ta članek se nanaša na severno obliko. Vhodni stolpi južno indijskih vimana templjev, imenovani gopura, so pogosto večji in vidnejši v velikih templjih.

Oblike uredi

Šikare je mogoče razvrstiti v tri glavne oblike[4]:

  • Latina. Šikara ima štiri lica, ki lahko vključujejo projekcije ali rata znotraj vsakega lica. Vsi elementi gladko potekajo po licu v krivulji. Najpogostejše. Včasih jih imenujejo 'homogene' šikare, v nasprotju z naslednjima dvema vrstama, ki ju lahko imenujemo 'heterogene'.[5]
  • Sekari. Latina obliki je bil dodan vpleten (pritrjen) pod-stolp ali spirala, imenovana urušringas, ki odmeva v glavni obliki. Ta lahko prevzame večino lica. Obstaja več kot ena velikost teh, ki se včasih imenujejo sekundarna in terciarna. Terciarne spirale so običajno blizu koncev lica ali na vogalih.[6]
  • Bhumija. Stolp ima miniaturne stolpiče, v horizontalnih in vertikalnih vrstah, vse do vrha, ki ustvarjajo mrežast učinek na vsakem licu. Stolp je praviloma navpičen v splošni obliki, pogosto se približuje piramidni obliki. Najdemo ga predvsem v severnem Dekanu in Zahodni Indiji.[7].

Zgodovina uredi

Zgodnja zgodovina hindujske šikare je nejasna, toda budistični tempelj Mahabodhi v Bodh Gaji ima raven stolp (šikara), visok nad 55 metrov, z amalako blizu vrha. Sedanja struktura izvira iz Guptskega imperija v 5. – 6. st. n. št. Kdaj je tempelj pridobil svoj šikara stolp, ki je danes bolj značilen za hindujske templje, je negotovo.[8]

Vendar pa lahko sedanja struktura templja Mahabodhi predstavlja obnovitev prejšnjih del 2. ali 3. stoletja. Plošča iz Kumraharja iz let 150-200, ki temelji na datiranih Karoštijevih napisih in združenih najdbah Huviševih (cesar Kušanskega cesarstva) kovancev, že prikazuje tempelj Mahabodhi v sedanji obliki s stopničasto okrnjeno piramido in stupo s fialo na vrhu, skupaj z božjimi podobami Bude in slonovo krošnjo Ašokovega stebra ob vhodu.[9] Misli se, da je bila ta oblika okrnjene piramide izpeljana iz zasnove stopničastih stupe, ki so se razvile v Gandari, kot se vidi v stupah samostana Jaulian, s podolgovato strukturo, ki je bila sestavljena iz zaporedja stopnic z nišami, ki vsebujejo slike Bude, izmenično z grško-rimskimi stebri in na vrhu s stupo.[10][11]

Z vsaj iz leta 600 v Odiši in morda nekoliko kasneje v Dekanski planoti in Zahodni Indiji, je oblika latina šikare dobro uveljavljena, z zgornjim delom amalaka, diskastega kamna in nato kalaša urno. Na vhodnih vratih je pogosto značilen okras sukanasa (neke vrste antefiks).

Oblike z manjšimi pomožnimi stolpi se začnejo v 10. stoletju in od takrat naprej prevladujejo. Skupina spomenikov Khadžuraho ima več zgodnjih oblik od začetka stoletja, čeprav se latina pojavljajo po približno letu 1050 v primerih, kot je tempelj Vamana. Stolp bhumija se najverjetneje najprej pojavi okrog leta 1000-1025, drugi templji pa so se začeli v 1050-ih, kot je Šiv Mandir, Ambarnath. [12]

Glavni slogi uredi

 
Homogena šikara (z rata) templja Lingaradža v Bhubanesvaru

Šikare tvorijo elementi v mnogih stogih arhitekture hindujskega templja, od katerih so trije najpogostejši:

  • slog Nagara prevladuje v severni Indiji. Šikara je visoko ukrivljena oblika in tako imenovana. Na severovzhodu se bolj pogosto uporablja lokalni izraz deul ali deula, tako za stolpe kot tudi za celoten tempelj. V Odiši je Rekha Deula svetišče in stolp nad njim; gandi je tudi izraz samo za zgornji stolp, ki ustreza šikari. V Odiši je krivulja zelo rahla do vrha, amalaka pa precej velika, običajno podprta s štirimi skulpturami levov, obrnjenim navzven. Od številnih templjev v Bhubanesvaru, ima samo tempelj Radžarani pomembne spirale .[13]
  • slog Vesara je sinteza dveh drugih, ki je večinoma viden v Karnataki in najpogosteje v Hojsali in kasneje v templjih Čalukja. V slogu vesara se stolp premakne v nižjo stožčasto obliko z visoko okrašenimi rezbarijami.
  • Dravidski slog, ki prevladuje v južni Indiji: ekvivalent šikare je vimana. Nadgradnja nad svetiščem je običajno bolj podobna štiristranski piramidi v splošni obliki, ki jo sestavljajo postopoma manjše etaže paviljonov, s profilom, ki je običajno ravnejši kot ukrivljen. Dravidska nadgradnja je na splošno zelo okrašena.

V vsakem slogu šikara / vimane, struktura doseže vrh s kalaša ali urno za darila ali vodno posodo, na svojem vrhu.

Trije glavni slogi
  •  
    Nagara šikara templja Rameshwar v Bhubaneswaru
  •  
    Dravidska vimana templja Murudeshwara
  •  
    Vesara slog templja Chennakesava, Somanathapura. Stolpi so v tlorisu 16 kraka zvezda.

Sklici uredi

  1. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 9. junija 2019.
  2. ↑ »Shikhara«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 4. avgusta 2015.
  3. ↑ Harle, 167
  4. ↑ Hardy, 270
  5. ↑ Volwahsen, Andreas (1968). Inde bouddhique, hindoue, jaïn (Architecture universelle izd.). Fribourg (Suisse): Office du Livre. str. 143–147.
  6. ↑ Hardy, 273-274
  7. ↑ »bhumija (Indian architecture)«. Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2007. Pridobljeno 30. decembra 2007.
  8. ↑ Harle, 201; Michell, 228-229
  9. ↑ Buddhist Architecture, Le Huu Phuoc, Grafikol 2009, p.242
  10. ↑ Le Huu Phuoc, Buddhist Architecture, pp.238-248
  11. ↑ Ching, Francis D. K.; Jarzombek, Mark M.; Prakash, Vikramaditya (2010). A Global History of Architecture (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 231. ISBN 9781118007396.
  12. ↑ Harle, 230-235
  13. ↑ Harle, 246, 249

Reference uredi

  • Adam Hardy, Indian Temple Architecture: Form and Transformation : the Karṇāṭa Drāviḍa Tradition, 7th to 13th Centuries, 1995, Abhinav Publications, ISBN 8170173124, 9788170173120, google books
  • Harle, J.C., The Art and Architecture of the Indian Subcontinent, 2nd edn. 1994, Yale University Press Pelican History of Art, ISBN 0300062176
  • Michell, George (1988), The Hindu Temple: An Introduction to Its Meaning and Forms, University of Chicago Press, ISBN 978-0226532301

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Šikara.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šikara&oldid=6077165«