Šišmani
Šišmani (bolgarsko Шишман, Šišman), tudi Šišmanidi ali Šišmanovci, so bili bolgarska vladarska dinastija kumanskega[1] ali delno kumanskega porekla,[2] ki je v Drugem bolgarskem cesarstvu vladala skoraj celo stoletje od leta 1323 do 1422, ko je Bolgarijo okupiralo Osmansko cesarstvo.
| Šišmani Шишман | |
|---|---|
.png) | |
| Starševska hiša | Sracimirji (od 1331) |
| Država | Vidinska kneževina Kneževina Karvuna Trnovsko carstvo Kneževina Valona Vidinsko carstvo Kneževina Ser |
| Današnje območje |  Bolgarija  Grčija  Turčija |
| Ustanovljeno | 1280 |
| Ustanovitelj | Šišman Vidinski |
| Nazivi | knez, despot, car |
| Člani | Rostislav Trnovski, zadnji predstavnik |
| Razpad | 1686 |
| Veje | Šišmani Sracimirji Șişmanoğluji |
Šišmani so bili v sorodu s prejšnjo dinastijo Asen in po pisanju dubrovniškega zgodovinarja Lukarića neposredni nasledniki dinastije Terter.[2] Po mnenju Plamena Pavlova je bil ustanovitelj dinastije, despot Šišman Vidinski, morda brat Jurija I., prvega bolgarskega vladarja iz dinastije Terter, ki je po letu 1241 prišel v Bolgarijo iz Ogrske.[2]
Člani uredi
Najuglednješi člani rodbine do bili: Glavna veja:
- despot Šišman Vidinski
- Mihael III. Šišman Asen (Michael Asen III.) (okoli 1280, vladal 1323–1330)
- Ivan Štefan (vladal 1330–1331)
- despot Belaur Vidinski (umrl 1336)
Sracimirjeva veja:
- Ivan Aleksander (nečak Mihaela Šišmana) (vladal 1331–1371)
- sovladar Mihael Asen (rojen okoli 1322, sovladar 1332–1355)
- Ivan Sracimir (rojen 1324/1325, vladal 1356–1397 v Vidinskem cesarstvu
- Doroteja Bolgarska, bosanska kraljica
- Konstantin II. Asen (rojen v zgodnjih 1370. letih, vladal 1397–1422 v Vidinu in izgnanstvu)
- Ivan Šišman (rojen 1350/1351, vladal 1371–1395 v Velikem Trnovem
Seznam vladarjev uredi
Vidinska kneževina/carstvo uredi
| Slika | Ime | Vladal od | do | Komentar |
|---|---|---|---|---|
| |
Šišman | 1280 | 1308 | Ustanovitelj dinastije. |
 |
Mihael I. | 1308 | 1323 | Sin kneza Šišmana, izvoljen za carja Bolgarije; po prihodu na prestol je uporabljal ime Mihael III. |
| |
Belaur | 1323 | 1337 | Brat Mihaela I. |
 |
Mihael II. | 1337 | 1356 | Sin Mihaela III. |
 |
Sracimir | 1356 | 1397 | Tretji sin Ivana Aleksandra. Vladal je v Vidinu. Leta 1396 so ga ujeli Osmani in ga v ječi v Bursi zadavili.[4] |
| |
Konstantin | 1397 | 1418 | Večino življenja je preživel v izgnanstvu. Večina zgodovinarjev ga ne uvršča na seznam bolgarskih vladarjev. |
Karvunska kneževina uredi
| Slika | Ime | Vladal od | do | Komentar |
|---|---|---|---|---|
| |
Sracimir | 1300 | 1330 | Oče carja Ivana Aleksandra. |
| |
Keraca Petrica | 1330 | 1340 | Sracimirjeva žena in mati carja Ivana Aleksandra. |
Trnovsko carstvo uredi
| Slika | Ime | Vladal od | do | Komentar |
|---|---|---|---|---|
| |
Mihael III. Šišman Asen | 1323 | 1330 | Vidinski bojar. Smrtno ranjen v bitki pri Velbaždu 28. julija 1330.[5] |
 |
Ivan Štefan | 1330 | 1331 | Sin Mihaela III. Po odstavitvi marca 1331 je pobegnil v Srbijo.[6] Umrl je morda leta 1373. |
 |
Ivan Aleksander | 1331 | 1371 | Bojar iz Loveča, naslednik dinastij Asen, Terter in Šišman. Druga zlata doba bolgarske kulture. Umrl naravne smrti 17. februarja 1371 in zapustil Bolgarijo, razdeljeno med svoje sinove.[5] |
 |
Ivan Šišman | 1371 | 1393 | Četrti sin Ivana Aleksandra. Obglavljen v Osmanskem cesarstvu 3. junija 1395.[7] |
Valonska kneževina uredi
| Slika | Ime | Vladal od | do | Komentar |
|---|---|---|---|---|
| |
Ivan Komnen Asen | 1346 | 1363 | Brat carja Ivana Aleksandra. |
| |
Aleksander Komnen Asen | 1363 | 1368 | Sin kneza Ivana Komnena Asena. |
| |
Komnena Valonska | 1368 | 1396 | Hčerka kneza Ivana Komnena Asena. Poročena z Balšo II. Balšićem (1372–1385), gospodom Kanine in Valone, kasnejšim vojvodom Albanije. |
Sereška kneževina uredi
| Slika | Ime | Vladal od | do | Komentar |
|---|---|---|---|---|
 |
Helena Bolgarska | 1355 | 1367 | Hčerka Sracimirja Kranskega in Kerace Petrice, sestra carja Ivana Aleksandra. |
Sklici uredi
- ↑ Vásáry, István. Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185-1365 (PDF). Cambridge University Press. ISBN 0-521-83756-1.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Павлов, Пламен (2005). Метежници и претенденти за търновската царска корона през XIV в.. Бунтари и авантюристи в средновековна България (v bolgarščini). Варна: LiterNet.
- ↑ Павлов, Пламен (15. junij 2007). »Щрихи към портрета на Вселенския патриарх Йосиф ІІ« (v bolgarščini). Nobility BG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2008. Pridobljeno 25. avgusta 2008.
- ↑ Andreev, str. 298.
- ↑ 5,0 5,1 Andreev, str. 263.
- ↑ Andreev, str. 267.
- ↑ Andreev, str. 286.
Viri uredi
- Nikolov-Zikov, Petar (2012), Dinastiyata na Sracimirovci, New Bulgarian University, ISBN 978-954-535-702-2
- Андреев (Andreev), Йордан (Jordan); Милчо Лалков (Milcho Lalkov) (1996). Българските ханове и царе [Bolgarski kani in carji] (v bolgarščini). Велико Търново (Veliko Tarnovo): Абагар (Abagar). ISBN 954-427-216-X.
- Ivanov, Yordan (1970). Bulgarian Antiquities from Macednia (v bolgarščini). Sofia: BAN.