Šempas
Šempas je naselje v Mestni občini Nova Gorica. Leži v spodnjem delu Vipavske doline, od Nove Gorice je oddaljen približno 10 kilometrov.
Šempas | |
---|---|
Razglednica Šempasa iz leta 1915 | |
Koordinati: 45°55′42.93″N 13°44′35.96″E / 45.9285917°N 13.7433222°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Goriška regija |
Tradicionalna pokrajina | Primorska |
Občina | Nova Gorica |
Površina | |
• Skupno | 5,94 km2 |
Nadm. višina | 96,9 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 1.179 |
• Gostota | 200 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 5261 Šempas |
Zemljevidi | |
Šempas - Vaško jedro | |
Lega | Mestna občina Nova Gorica |
RKD št. | 24951 (opis enote)[2] |
Zgodovina uredi
Naselje se v virih prvič omenja okrog leta 1200. Sannd Pass, De sancto Passo, Schoenpass so imena, ki so se objavljala skozi čas. Od poznega srednjega veka je imel Šempas status župnije.
Najstarejši del Šempasa se je razvil okoli protiturškega tabora. Deli naselja v strnjenem vaškem jedru so Guno, Nova vas in Tabor. Del Šempasa so tudi zaselki: Bočnik, Drašček, Gmajna, Jezero, Tera, Lepenje, Loverčiči, Novi zid, Otava, Podkonče, Pototčevo in Pristava.
Iz vasi pelje pot čez Vitovlje, preko Krnice na Trnovski gozd imenovana Napoleonova pot. Čukova hiša tvori z dvorcem Mainardi (Monardi) in dvorcem plemičev Voccanijev, baročno cerkvijo sv. Silvestra, vaškim jedrom Tabor in zaščiteno kmetijo Potočevo arhitekturno dediščino kraja.
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24951«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.