Čečénščina (čečensko нохчийн мотт, Noxčijn mott) je jezik Čečenov, ki so avtohtono prebivalstvo avtonomne republike Čečenije v okviru Ruske federacije. Spada med naške jezike, ki tvorijo podskupino naško-dagestanskih jezikov v okviru hipotetične kavkaške družine jezikov. Po sistemu slovničnih sklonov se čečenščina uvršča med ergativne jezike.

Čečenščina
Нохчийн мотт
Noxçiyn mott
Materni jezikrepublika Čečenija
Področjerepublika Ruska federacija, severni Kavkaz
EtničnostČečeni
Št. maternih
govorcev
1,4 milijonov (2010)[1]
Severovzhodni kavkaški
  • Naški
    • Vajnaški (čečensko-inguški)
      • Čečenščina
Pisavacirilica, latinica (danes)
arabska, gruzijska (zgodovinsko)
Uradni status
Uradni jezik
Čečenija (Rusija)
Jezikovne oznake
ISO 639-1ce
ISO 639-2che
ISO 639-3che
Glottologchec1245
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Podatki o številu govorcev čečenščine so zelo različni, kar je posledica zelo zapletenega in še vedno nemirnega položaja v Čečeniji. Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 1989 je bila čečenščina materinščina 893 tisoč državljanov celotne Sovjetske zveze. Največ jih je v tem času živelo v Repuliki Čečeniji in v severnem Dagestanu v okolici mesta Hasav-Jurt. Trenutno je položaj veliko bolj zapleten in čeprav večina čečensko govorečih še vedno naseljuje Čečenijo, se je zaradi vojn znatno povečalo število izseljencev predvsem v sosednje republike Ruske federacije (Dagestan, Ingušetija) in tudi npr. v Moskvo. Veliko Čečenov je našlo zatočišče v državah Evropske Unije. Čečeni so tudi avtohtono prebivalstvo nekaterih predelov Gruzije (Kistinci) in Turčije.

Čečenščina je v najbližjem sorodu s inguščino. Jezikoslovci razlikujejo osem narečij čečenščine. Razlike med njimi so dovolj majhne, da se lahko govorci narečij medsebojno razumejo.

Glasoslovje uredi

Med kavkaškimi jeziki se čečenščina odlikuje po dokaj bogatem samoglasniškem sestavu (kratki in dolgi samoglasniki, dvoglasniki in troglasniki, nosni samoglasniki). Podobno kot ostali jeziki te skupine ima tudi bogat inventar soglasnikov (pozna med drugim geminirane, ejektivne in faringalne soglasnike). Naglas je vedno na prvem zlogu besede.

Soglasniki uredi

Čečenščina ima naslednje soglasniške foneme:

  ustični zobni zadlesnični mehkonebni jezičečni
(uvularni)
grleni
(faringalni)
glotalni
zaporniki p b pʼ t d tʼ k ɡ kʼ q qʼ ʔ
zlitniki ʦ ʦ' ʧ ʤ ʧ'
priporniki f s z ʃ ʒ x ɣ ħ ʕ h
nosniki m n          
udarni ɾ
polodprti w l j

Soglasniki /p/, /t/, /n/, /l/ i /s/ imajo tudi svoje geminirane (podaljšane) različice, ki imajo status fonemov.

Samoglasniki uredi

Sprednji
nezaokroženi
Sprednji
zaokroženi
Zadnji
ɪ iː y yː ʊ uː
je ie ɥø yø wo uo
e eː ø øː o oː
æ æː ə ɑː

Čečenščina pozna tudi naslednje padajoče dvoglasnike: /ai/, /au/, /əi/, /ei/, /eu/, /oi/ in /ou/.

Sklici uredi

  1. Čečenščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)

Zunanje povezave uredi