Wikipedija

Čas brez pravljic

slovenski film iz leta 1987

Čas brez pravljic je slovenski mladinski vojni dramski film iz leta 1986.

Čas brez pravljic
RežijaBoštjan Hladnik
ScenarijBoštjan Hladnik
Željko Kozinc
(scenarij)
Mate Dolenc
(dialogi)
Temelji naČas brez pravljic (Borut Pečar, 1975)
GlasbaUrban Koder
FotografijaJure Pervanje
MontažaAna Zupančič
Studio
Datum izida
20. maj 1986
Dolžina
95 minut
DržavaSR Slovenija
Jezikslovenščina

Film govori o težkem odraščanju otrok v času druge svetovne vojne, ki so z družino obsojeni na beg in o bremenu, ki ga nosi njihova mama.

Posnet po istoimenski mladinski povesti Boruta Pečarja, kjer je pisal o vojnih izkušnjah svojega partizanskega očeta Srečka in njegove mlade družine, ki je med vojno dobila četrtega otroka. Družino je po očetu poimenoval Srečkovi.[1][2]

Produkcija uredi

Prve kadre so posneli na poljih med Ratežem in Brusnicami, snemalni lokaciji sta bili tudi Gabrje in bližnji Pangrč grm. Večino kadrov so posneli v okolici Novega mesta. V nekaterih prizorih in množičnih scenah so nastopili dolenjski gledališki amaterji.[3][4][5] Snemanje je trajalo okoli 40 dni.[6]

Ana Pretnar iz Kranja, ki v filmu nastopa kot deklica Maja, je na avdicijo prišla prek očeta, ki je takrat nastopal v Prešernovem gledališču v Kranju. Najtežje ji je bilo igrati jok, prizadel pa jo je prizor z mučenjem matere.[6]

Kritike uredi

Stanke Godnič (Delo) film ni prepričal, čeprav je pohvalila režiserjevo izbiro igralcev, fotografijo in glasbo, ki po njenem ostane v ušesih, pusti sliki govoriti ali pa jo dopolni z razpoloženjem. Pečarjeva literarna osnova se ji ni zdela primerna za filmsko rabo zaradi pomanjkanja dramatičnih in dramaturških stopnjevanj in zdelo se ji je, da sta skušala to scenarista neuspešno rešiti s sukanjem med poenostavljenima in neutemeljinima resničnostjo in vizijami. Ni marala neprepričljive in nespontane knjižne govorice otrok ter njihovih slabih dialogov in mučenja z nepoznanimi besedami. Filmu je očitala, da je padel na izpitu domišljenosti, izpiljenosti, morda tudi tenkočutnosti in filmskih vzgibov, ki bi morali spremeniti ponavljajočo se monotonost (hajke, pobegi, skrivanja) v nekaj več filmskih variant.[7]

Zasedba uredi

Ekipa uredi

Nagrade uredi

  • 1987: nagrada Prešernovega sklada za masko (iz obrazložitve: sooblikovanje medvojnega časa in črpanje iz svoje bogate zakladnice, ki zajema tudi lasuljarsko znanje)[8]
  • Teden domačega filma 1986: priznanje Metod Badjura za glasbo

Izdaje na nosilcih uredi

  • Čas brez pravljic. videokaseta. Ljubljana : Viba film ; Zagreb : Jadran film, ca 1991 (COBISS)

Sklici uredi

  1. ↑ K. T. (1983). SREČKU PEČARJU V ZADNJE SLOVO. Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), letnik 24, številka 11. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  2. ↑ Čas brez pravljic. str. 26. Dolenjski list (05.02.1976), letnik 27, številka 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. ↑ NA RATEŽU SNEMAJO »ČAS BREZ PRAVLJIC«. str. 1. Dolenjski list (13.03.1986), letnik 37, številka 11. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. ↑ V GABRJU »ČAS BREZ PRAVLJIC«. str. 4. Dolenjski list (25.12.1986), letnik 37, številka 52. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  5. ↑ V Pulju tudi Hladnikov čas brez pravljic. str. 7. Dolenjski list (10.07.1986), letnik 37, številka 28. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  6. ↑ 6,0 6,1 Enkrat sem čisto zares jokala. str. 9. 5. december 1986. Gorenjski Glas. l. 39. št. 39
  7. ↑ Godnič, Stanka. Čas s pravljicami. str. 6. Delo (30.01.1987), letnik 29, številka 24. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  8. ↑ Nagrajenci Prešernovega sklada 1987. str. 4. Delo (07.02.1987), letnik 29, številka 31. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čas_brez_pravljic&oldid=5566114«