Javnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pag (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m + ktgr
Vrstica 16:
 
Pomemben rezultat situacijske teorije javnosti je, da organizacije lažje komunicirajo z aktivno kot pa s pasivno javnostjo, saj prva išče [[Informacija|informacije]], druga pa jih le pasivno sprejema. Organizacije tudi ustvarjajo javnosti, ko s svojimi dejanji vplivajo na druge organizacije ali skupine ljudi; takrat, ko se razvijejo aktivistične skupine (»''aktivna javnost''«), začnejo le-te omejevati organizacijsko uspešnost. Prav odnosi z javnostmi pomagajo organizacijam s tem, ko gradijo odnose z javnostmi, na katere vplivajo oz. ki vplivajo na organizacijo, ki podpirajo poslanstvo organizacije ali pa jo lahko celo odvrnejo od uresničevanja poslanstva. Organizacije [[Strategija|strateško]] [[načrt]]ujejo programe odnosov z javnostmi, ko identificirajo javnosti, ki lahko omejujejo ali pospešujejo uresničevanje organizacijskega poslanstva in oblikujejo komunikacijske programe, ki pomagajo organizaciji v medsebojni odvisnosti s strateškimi javnostmi.
 
[[Category:Komunikologija]]