Javnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pag (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
 
Pag (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Javnost''' je v [[Komunikologija|komunikologiji]] in [[Odnosi z javnostmi|odnosih z javnostmi]] skupina ljudi, ki je soočena z nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem ([[Komunikacija|komunicira]] med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila.
 
 
Po '''situacijski teoriji javnosti''', ki jo je razvil ameriški teoretik odnosov z javnostmi, [[James E. Grunig]], ljudje, ki niso vključeni v problem, predstavljajo ''nejavnost''. Tisti, ki bodo občutili posledice problema, problema samega pa še niso spoznali, so ''latentna javnost''. Tisti, ki so spoznali problem, so ''zavedna javnost''. In tisti, ki so začeli razpravljati o možnih rešitvah problema postajajo ''aktivna javnost''. To situacijo Grunig operacionalizira s tremi neodvisnimi in dvema odvisnima [[spremenljivka]]ma. Prve tri spremenljivke so prepoznavanje problema, prepoznavanje onemogočanja in stopnja vpletenosti. Odvisni spremenljivki pa sta iskanje informacij ter njihovo procesiranje, predelava. Tako situacijska teorija javnosti daje štiri modela komunikacijskega obnašanja:
Vrstica 16 ⟶ 15:
in na podlagi te delitve definira javnost kot skupino ljudi, ki delijo določen problem, so problem spoznali in se organizirajo, da bi problem rešili.
 
Pomemben rezultat situacijske teorije javnosti je, da organizacije lažje komunicirajo z aktivno kot pa s pasivno javnostjo, saj prva išče [[Informacija|informacije]], druga pa jih le pasivno sprejema. Organizacije tudi ustvarjajo javnosti, ko s svojimi dejanji vplivajo na druge organizacije ali skupine ljudi; takrat, ko se razvijejo aktivistične skupine (»''aktivna javnost''«), začnejo le-te omejevati organizacijsko uspešnost. Prav odnosi z javnostmi pomagajo organizacijam s tem, ko gradijo odnose z javnostmi, na katere vplivajo oz. ki vplivajo na organizacijo, ki podpirajo poslanstvo organizacije ali pa jo lahko celo odvrnejo od uresničevanja poslanstva. Organizacije [[Strategija|strateško]] načrtujejo[[načrt]]ujejo programe odnosov z javnostmi, ko identificirajo javnosti, ki lahko omejujejo ali pospešujejo uresničevanje organizacijskega poslanstva in oblikujejo komunikacijske programe, ki pomagajo organizaciji v medsebojni odvisnosti s strateškimi javnostmi.