Koncentracijsko taborišče Jasenovac: Razlika med redakcijama

'''Koncentracijsko taborišče Jasenovac''' je bilo največje [[uničevalno taborišče]] zgrajeno v Neodvisni državi Hrvaški blizu kraja [[Jasenovac]]. Bilo je člen v zločinski verigi katere namen je bilo uničenje vseh Srbov na ozemlju NDH. Ocene o žrtvah varirajo od hrvaških 50.000 do pretiranih srbskih 700.000. V jasenovaškem taborišču smrti so ustaši umorili tudi 80 slovenskih katoliških duhovnikov s Štajerske. Prava ocena pa je med 300 000- 350 000 žrtev, največ Srbov, veliko manj Romov, Judov, Slovencev. Začetki taborišča smrti segajo v julij 1941, ko so tja pripeljali prve zapornike iz Sarajeva. Ti so v nemogočeih razmerah delali v obratih opekarnine. Kmalu so dogradili še taborišče Jasenovac II in železniško povezavo. Tako so se tja kmalu začele veliti kolone srbskega prebivalstva iz z vseh koncev, največ iz Slavonije in Banije, pa tudi Bosne. Taboriščnike so ob prihodu ločili pa spolu, jih pretepali s puškinimi kopiti, nekatere pa kar takoj pobili s lesenimi kiji in sekirami. Poveljnik taborišča je bil zloglasni Miloš Ljubomir iz Ljubuškega v Hercegovini. Ustaši v Jasenovcu niso prenesli v taborišču več kakor tisoč ljudi na dan , zato so jih pobijali največkrat brez kakršnegakoli razloga. Vsak pobeg je plačalo z življenjem 100 Srbov. Nad ustaškimi zverinstvi so se zgražali celo nemški vojaki in oficirji.