Bruno Hartman: Razlika med redakcijama

dodanih 122 zlogov ,  pred 12 leti
{{popravi}}
(Nova stran: REDNI PROF. DR. BRUNO. HARTMAN ''je osrednja''osebnost slovenskega knjižničarstva. Njegova življenska pot je razgibana, polna novih spoznanj, usmerjena strokovno, znanstveno in kultur...)
 
({{popravi}})
{{popravi|neupoštevanja standardov WP, posebno [[WP:BŽO|pravila o biografijah živih oseb]] in [[WP:BIO|smernica za biografije]]}}
REDNI'''Bruno PROF. DR. BRUNO. HARTMANHartman''' ''je osrednja''osebnost slovenskega knjižničarstva. Njegova življenska pot je razgibana, polna novih spoznanj, usmerjena strokovno, znanstveno in kulturno. Posegel je na mnoga področja izobraževanja, znanosti in kulture. Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi je bil profesor na učiteljišču in gimnaziji v murski Soboti, nato pa je poučeval na mariborskem učiteljišču. Pritegnilo ga je gledališče, najprej ljubljanska Drama, mariborko gledališče in še Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Zatem je nadvse uspešno vodil Študijsko knjižnico v Mariboru in Univerzitetno knjižnico Maribor do svoje upokojitve v letu 1989.
 
Vso širino njegovega vsestranskega delovaja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal slovenistiki. O tem pričajo njegova disertacija z naslovom Celjski grofje v slovenski dramatiki, študije o Novačanu in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem Mariboru. Z gledališčem se je ukvarjal kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Za nove uprizoritve je prevedel številna dramska dela, med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih avtorjev. Bil je med pobudniki Borštnikovega srečanja v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil zbornik Maribor skozi stoletja, v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, knjižničarstva in tiskarstva. Je avtor publikacij Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne in Kultura v Mariboru. V Časopisu za zgodovino in narodopisje je objavil veliko znanstvenih prispevkov. S kulturnozgodovinskimi razpravami je sodeloval na več znanstvenih zborovanjih. Z biografskimi prispevki za Slovenski biografski leksikon in Enciklopedijo Slovenije se je uvrstil med najplodovitejše sodelavce za območje severovzhodne Slovenije. Objavil je tudi biografiji Rudolfa Maistra in Janka Glazerja. Poznan je tudi kot izvrsten prevajalec proze, med katero uvrščamo dela Hemingwaya, Cronina in Remarqua.
17.898

urejanj