Grad Lož: razlika med redakcijama

dodani 4 zlogi ,  pred 14 leti
brez povzetka urejanja
Po letu [[1418]] je grad Lož z gospostvom z dedovanjem pripadel v last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] vse do leta [[1456]], ko je rod izumrl. V vojni med Celjani in Habsburžani so slednji napadli trg Lož, ki so ga v drugem naskoku sicer zavzeli, ne pa tudi gradu. V last Habsburžanom loško gospostvo ponovno pride torej leta 1456, ko ga v zakup dobi Martin Snitzenpawmer, ki ga je že imel v zakupu že v času Celjanov. Za njim je leta [[1460]] postal loški zakupnik Herman Ravbar. Tržaški škof Antonio de Goppo je leta 1461 vso zakupnino od Ravbarja odkupil. Naslednji zakupniki loškega gospostva so bili gospodje Hallerji in potem gradiščani Coraduzzi.
 
V drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] in v začetku [[17. stoletje|17. stoletja]] so imeli grad Lož in loško gospostvo v zakupu naslednji gospodje: od leta [[1574]] Karel Jurij pl. Hoffer, Erazem Borše, Franc Šajer, brata Krištof in Franc Moškon. Zadnji loški zakupnik je bil Wolf Paradeiser. Leta [[1635]] je grad Lož in loško gospostvo ter graščino Snežnik kupil knez Janez Anton Eggenberg in sedež loškega gospostva prenesel na [[grad Snežnik]], grad Lož pa pustil propadanju. Leta [[1669]] je gospoščine Lož, Snežnik in Postojno kupil grof Janez Vajkard Turjaški (Auersperg). Grad Lož je potem kmalu dokončno propadel v današnje razvaline, ki jih domačini imenujejo tudi Pusti grad.
 
4.779

urejanj