Prva internacionala: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vnos |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Prva internacionala''' je bila prvo revolucionarno združenje [[proletariat]a, ustanovljeno [[1864]]. leta v [[London]]u. Imenovala se je Mednarodno združenje delavcev (''Working Men's International Association''). Namen je bil združiti delavski razred vseh držav z namenom spodbujati delo revolucionarnih delavskih strank po svetu. Uradno so jo razpustili leta [[1876]] v [[
== Razlogi nastanka ==
Po porazu revolucionarnih trenj v nizu držav leta [[1848]], je reakcija na ta družbena gibanja v mnogih deželah uničila tedaj obstoječe delavske organizacije, številne revolucionarje so aretirali, nekateri med njimi so emigrirali. Med njimi [[Karl Marx]] in [[Friderich Engels]]
Zametke uresničevanja te zamisli je mogoče postaviti v leto [[1863]], ko so v nekem mitingu v Londonu, posvečenem podpori dogodkom na Poljskem, delavskemu razredu v Franciji sporočili, na tako angleški kot francoski delavci pomagajo delavskemu razredu na [[Poljska|Poljskem]]. Sprejeli so odločitev, da ustanove mednarodno združenje delavcev in [[komite]] z 32 člani. Posebna komisija z Marxom na čelu pa je dobila nalogo izdelati [[statut]] nove organizacije.
Vrstica 13:
== Zasedanja ==
Na prvem kongresi v [[Ženeva|Ženevi]] leta [[1866]] je sodelovalo 60 delegatov, ki so predstavljali 25 sekcij, organiziranih v Angliji, [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Švica|Švici]]. Na drugem zasedanju septembra [[1867]] v [[
== Razprave ==
Vrstica 26:
Mogoče je oceniti, da sodi prva internacionala v prvo fazo delavskega gibanja in predstavlja prve uspehe v mednarodnem delovanju, v proletarskem internacionalizmu, kar je postalo zelo pomemben vidik delavskega gibanja v celoti. To je bila doba, ko se je v delavsko gibanje prebijala ideologija znanstvenega [[socializem|socializma]], vedno v ostri konkurenci z drugimi socialističnimi ideološkimi šolami. Razpadati je začela po porazu pariške komune.<ref>Južnič, Stane (1981): Novejša zgodovina (Izbrana poglavja), FSPN, Univerzum, Ljubljana, str. 206</ref>
== Vir ==
* Tubić, Risto (1974): Enciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo.
== Glej tudi ==
|