Prlekija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{slog}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{slog}}
[[Slika:Zemljevid_evrope.jpg|thumb|left|200px|Zemljevid Evrope]][[Slika:Zemljevid_slovenije.jpg|thumb|right|200px|Zemljevid Slovenije]]Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med rekama Dravo in Muro. Je pokrajina polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Je predel Slovenije, med gričevnatim svetom Slovenskih Goric in pomurske ravnice. Ljutomer, osrčje in metropola Prlekije, ter Jeruzalem, ki slovi po skrivnosti odličnih vin, dajeta tej pokrajini posebno vrednoto. Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.
[[Slika:Prlekija.jpg|thumb|left|200px|Zemljevid Prlekije]]
Zemljevid Prlekije - s tanko rdečo črto so zarisane meje Prlekije. Črta predstavlja, kjer se postopoma govorica spremeni in ljudje več ne 'gučijo'. Govorica se ob sami meji spreminja. Nekateri Prlekiji pripisujejo pokrajino še naprej od Hrastje-Mota (kjer bi naj bila meja) do Gornje Radgone in okolico Razkrižja, ki spada v Međimurje. Nekateri tudi Ptuj. Na tem zemljevidu je v Prlekijo vključena pokrajina do Gornje Radgone in Razkrižja.<br /><br />
Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih. Velike vinske kleti za predelavo grozdja so v Ljutomeru, Ormožu, Kapeli in Gornji Radgoni, kjer pridelujejo tudi šampanjec. Prlekija slovi tudi po pristni prleški kulinarki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke in mnogimi drugimi dobrotami). <br /><br />▼
▲<br /><br /><br /><br /><br /><br /><br />Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih. Velike vinske kleti za predelavo grozdja so v Ljutomeru, Ormožu, Kapeli in Gornji Radgoni, kjer pridelujejo tudi šampanjec. Prlekija slovi tudi po pristni prleški kulinarki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke in mnogimi drugimi dobrotami). <br /><br />
[[Slika:Prlekija_Jeruzalem.jpg|thumb|left|200px|Jeruzalem]][[Slika:Prlekija_gorice.jpg|thumb|left|200px|Gorice]][[Slika:Prlekija_gorice1.jpg|thumb|200px|Gorice]][[Slika:Prlekija_grozd.jpg|thumb|200px|Grozd]][[Slika:Prlekija_klopotec.jpg|thumb|left|200px|Klopotec]][[Slika:Prlekija_kasaske_dirke.jpg|thumb|200px|Kasaške dirke v Ljutomeru]]
Pridite k nam, presenečeni boste nad iskreno gostoljubnostjo, odličnimi vini in hrano, katera je nekaj prav posebnega. Takšna je kot smo mi Prleki. Ampak, prepričajte se sami, da ne pretiravamo, ampak smo v resnici še preveč skromni, ko govorimo o Prlekiji.<br /><br />
Meje Prlekije so zakoličili lingvisti in to v 19 stoletju. Na V je meja Mura, na J je državna meja s Hrvaško, na S pa meji na slovenskogoriško narečje (reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do Dornave, Markovci, Stojnci, do hrvaške meje in ob meji do Mure). To bi še naj bila Prlekija, kjer se govori prleški dialekt ali vsaj uporablja prleška leksika. Seveda je od vasi do vasi govorica različna.<br /><br />
Vrstica 25 ⟶ 28:
V deležnikih na -l za moški spol slišimo -a (je delal - je dela)<br /><br />
'''Slovenskogoriško narečje'''<br /><br />
To narečje se govori na področju od Maribora do Radencev, do Urbana. Na S je meja državna meja z Avstrijo, J meja teče od Radencev mimo Dvorjan, pri Zlatoličju do Polskave. Tukaj meji na štajersko in prleško narečje.<br /><br />
| |||