Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Dva dni kasneje [[27. marec|27. marca]] zaradi pristopa k trojnemu paktu so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in meščanskih politikov, oprta na proteste jugoslovanskih narodov, je izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general [[Dušan Simović]]. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora.
 
[[6. april]]a [[1941]] je Nemčija brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo. S tem se je na tem ozemlju začela [[druga svetovna vojna]], ki je trajala štiri leta. Nemška letala so začela bombardirati Beograd, vojska pa je začela izvajati operacije po načelih [[bliskovita vojna|bliskovite vojne]]. Na jugoslovansko ozemlje so začele prodirati tudi italijanske in madžarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala [[17. april]]a, Grčija pa [[21. april]]a. Britanci so se iz Grčije umaknili na [[Kreta|Kreto]]. [[20. maj]]a se je začel zračni desant na Kreto. Po 12. dnevih bojev so Nemci osvojili otok. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, državo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari.
 
V Sloveniji je vojna tedaj trajala le šest dni. Večjih opustošenj ni bilo. Oddelki nemške 2. armade so prodirali proti [[Varaždin]]u, [[Zagreb]]u in [[Karlovac|Karlovcu]], oddelki italijanske 2. armade pa proti Ljubljani in [[Kočevje|Kočevju]]. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev je bilo pripravljenih se upreti.
50.780

urejanj