National Geographic Society: Razlika med redakcijama

m
dp/tn
(dp|I Šprajc)
m (dp/tn)
Zgodba o društvu National Geographic Society se je začela [[13. januar]]ja [[1888]], ko se je v [[Washington|washingtonskem]] Cosmos Clubu zbralo 33 izobražencev ([[geograf]]i, [[geolog]]i, [[izumitelj]]i, [[raziskovalec|raziskovalci]], [[učitelj]]i, [[pravnik]]i, [[meteorolog]]i, [[kartograf]]i, [[biolog]]i, [[bankir]]ji, ...), da bi se dogovorili o možnostih za organiziranje društva, katerega cilj bi bilo poglabljanje in širjenje znanja [[geografija|geografije]]. Duhovni vodja skupine je bil [[Gardiner Green Hubbard]], pravnik, [[finančnik]] in [[filantrop]], ki je svojemu zetu [[Alexander Graham Bell|Alexandru Grahamu Bellu]] pomagal ustanoviti prvo [[telefon]]sko podjetje. Hubbarda so izvolili za predsednika novega društva. Ustanovljeno je bilo dva tedna pozneje, poimenovali pa so ga National Geographic Society.
 
V istem letu (oktobra 1888) je izšla prva številka [☺revija[revija|revije]] ''[[National Geographic]]''. To je bila drobna, zelo strokovna revija, vezana v platnice rdečkastorjave barve. Razdelili so jo dvestotim ustanovnim članom. Januarja [[1896]] je ''National Geographic'', ki je do tedaj izhajal neredno, postal mesečnik. Leto kasneje je Gardiner Green Hubbard umrl, na mestu predsednika pa ga je nasledil njegov zet, znanstvenik Alexander Graham Bell. Ta drzni in izvirni mislec in izumitelj, ki so ga zanimala različna znanstvena področja, a svojega pravega poklica – bil je učitelj slušno prizadetih – ni nikoli povsem opustil, je sprejel dve ključni odločitvi, ki sta pomembno vplivali na prihodnost društva. Prvič, odpovedal se je večanju naklade s prodajo v kioskih in ponudil revijo vsakomur, ki je želel postati član društva. Bellova druga pomembna odločitev pa je bila zaposlitev Gilberta H. Grosvenorja (leta [[1899]]), 23-letnega učitelja, ki je s svojim inovativnim vodenjem ''National Geographic'' iz revije, polne golih geografskih podatkov, spremenil v sliko o svetu, polno duha in življenja. Grosvenor je od svojih piscev pričakoval svež in napet slog, članke, napisane neposredno in preprosto, da bi si lahko bralec v mislih ustvaril jasne podobe. Njegovo vodilo je bilo bralcem približati svet. Veliki met pa je mlademu [[urednik]]u uspel, ko se je odločil, da bo enajst strani januarske številke leta 1905 dopolnil s [[fotografija]]mi skrivnostnega mesta [[Lhasa]] v [[Tibet]]u. Ta zgolj fotografska predstavitev je v tistem obdobju pomenila drzno potezo in utrdila Grosvenorjev ugled med bralci. Leta [[1920]] je postal predsednik društva; opravil je pionirsko delo na področju barvne fotografije in bralcem prvič poročal o vrsti raziskovalnih projektov in odprav. Do leta [[1954]], ko se je upokojil, je članstvo v društvu poskočilo s 1400 v letu 1899 na več kot dva [[milijon]]a.
 
V desetletju po letu [[1957]], ko ga je kot izdajatelj in predsednik društva nasledil njegov sin [[Melville Bell Grosvenor]], se je število članov povečalo z 2,175.000 na 5,500.000. Grafična podoba revije in uvedba barvne fotografije sta postavili temelje pionirski vlogi revije ''National Geographic'' v fotoreportaži. ''National Geographic'' je bila prva revija, ki je objavila fotografije živali, posnete ponoči, in množico barvnih fotografij. Prva je tudi objavila fotografije, posnete pod vodo, in imela na naslovnici [[hologram]]. Od leta [[1959]] so se na naslovnici redno pojavljale barvne fotografije. Zaživeli sta tudi knjižna zbirka in [[televizija|televizijska]] dokumentarna serija, društvo pa je izdalo svoj prvi [[atlas]] in prvi [[globus]].