National Geographic Society: Razlika med redakcijama

V istem letu (oktobra 1888) je izšla prva številka [☺revija[revija|revije]] ''[[National Geographic]]''. To je bila drobna, zelo strokovna revija, vezana v platnice rdečkastorjave barve. Razdelili so jo dvestotim ustanovnim članom. Januarja [[1896]] je ''National Geographic'', ki je do tedaj izhajal neredno, postal mesečnik. Leto kasneje je Gardiner Green Hubbard umrl, na mestu predsednika pa ga je nasledil njegov zet, znanstvenik Alexander Graham Bell. Ta drzni in izvirni mislec in izumitelj, ki so ga zanimala različna znanstvena področja, a svojega pravega poklica – bil je učitelj slušno prizadetih – ni nikoli povsem opustil, je sprejel dve ključni odločitvi, ki sta pomembno vplivali na prihodnost društva. Prvič, odpovedal se je večanju naklade s prodajo v kioskih in ponudil revijo vsakomur, ki je želel postati član društva. Bellova druga pomembna odločitev pa je bila zaposlitev Gilberta H. Grosvenorja (leta [[1899]]), 23-letnega učitelja, ki je s svojim inovativnim vodenjem ''National Geographic'' iz revije, polne golih geografskih podatkov, spremenil v sliko o svetu, polno duha in življenja. Grosvenor je od svojih piscev pričakoval svež in napet slog, članke, napisane neposredno in preprosto, da bi si lahko bralec v mislih ustvaril jasne podobe. Njegovo vodilo je bilo bralcem približati svet. Veliki met pa je mlademu [[urednik]]u uspel, ko se je odločil, da bo enajst strani januarske številke leta 1905 dopolnil s [[fotografija]]mi skrivnostnega mesta [[Lhasa]] v [[Tibet]]u. Ta zgolj fotografska predstavitev je v tistem obdobju pomenila drzno potezo in utrdila Grosvenorjev ugled med bralci. Leta [[1920]] je postal predsednik društva; opravil je pionirsko delo na področju barvne fotografije in bralcem prvič poročal o vrsti raziskovalnih projektov in odprav. Do leta [[1954]], ko se je upokojil, je članstvo v društvu poskočilo s 1400 v letu 1899 na več kot dva [[milijon]]a.