|
[[ImageSlika:Synchronous rotation.svg|thumb|Zaradi sinhronega vrtenja lune, opazovalec na centralnemosrednjem telesu nikoli ne vidi nasprotnega dela (zeleno) telesa, ki [[kroženje|kroži]].]]
'''SinhronoSočano vrtenje''' ali '''sočasnosinhrona vrtenjerotacija''' je poseben način [[kroženje|kroženja]] [[nebesno telo|nebesnega telesa]] okoli centralnegaosrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obroženjem zavrti okoli [[os vrtenja|lastne osi]] točno enkrat.
Zgled za takšno kroženje je gibanje [[Luna|Lune]], ki kroži okoli [[Zemlja|Zemlje]]. Zaradi tega na površini Zemlje nikoli ne vidimo celotne druge strani Lune. Vedno vidimo malo več kot polovico iste strani. Vrtenje postane sinhrono zaradi [[bibavica|plimskih sil]], ki delujejo med obema telesoma. Lastno vrtenje manjšega nebesnega telesa se zaradi plimskih sil zavira. Podobno kot na [[zemlja|Zemlji ]] nastane bibavica, ki se odraža v dvigovanju in spuščanju gladine morij, se tudi površina Lune malenkostno dviguje in spušča, kar povzroča zaviranje vrtenja Lune. To deluje kot neke vrste [[trenje ]] pri vrtenju Lune in tako deluje zaviralno. Seveda tudi Luna zavira vrtenje Zemlje . V splošnem velja, da v daljšem času postanejo [[tir]]nice vseh nebesnih teles, ki krožijo okoli večjega osrednjega telesa, bolj ali manj z njim sočasne. ▼
Primer za takšno kroženje je [[Luna]], ki kroži okoli [[Zemlja|Zemlje]]. Zaradi tega na površini Zemlje nikoli ne vidimo druge strani Lune. Vedno vidimo isto stran.
▲Vrtenje postane sinhrono zaradi [[bibavica|plimskih sil]], ki delujejo med obema telesoma. Lastno vrtenje manjšega nebesnega telesa se zaradi plimskih sil zavira. Podobno kot na [[zemlja|Zemlji]] nastane bibavica, ki se odraža v dvigovanju in spuščanju gladine morij, se tudi površina Lune malenkostno dviguje in spušča, kar povzroča zaviranje vrtenja Lune. To deluje kot neke vrste trenje pri vrtenju Lune in tako deluje zaviralno. Seveda tudi Luna zavira vrtenje Zemlje.
V splošnem velja, da v daljšem času postanejo [[tir|tirnice]] vseh nebesnih teles, ki krožijo okoli večjega osrednjega telesa, bolj ali manj z njim sinhrone.
== Primeri Zgledi sočasnega vrtenja == ▼
V [[Osončje|Osončju]] je veliko teles, ki se vrtijo sočasno z osrednjim telesom. [[Merkur]] se vrti na poseben način sočasno s Soncem: trikrat se zavrti okoli svoje osi, medtem ko naredi en krog okoli [[Sonce|Sonca]]. Še bolj zanimiva je povezava med vrtenjem Zemlje in [[Venera|Venere]].Venera pride v bližino Zemlje vsakih 584 dni, kar je skoraj enako petim [[sinodski dan|sinodskim dnevom]] Venere. Ni še jasno, če je ta povezava posledica plimskih sil med obema planetoma ali je to samo [[slučajnost|slučaj]]. Prav tako je [[Haron]] v sočasni tirnici s [[Pluton]]om. Tirnica ni samo sočasna, ampak je tudi v stacionarna (podobno kot imamo v primeru Zemlje [[geostacionarna orbita|geostacionarne orbite]].
▲==Primeri sočasnega vrtenja==
V [[Sončev sistem|Sončevem sistemu]] je veliko teles, ki se vrtijo sinhrono s centralnim telesom. [[Merkur]] se vrti na poseben način sinhrono s Soncem: trikrat se zavrti okoli svoje osi medtem ko naredi en krog okoli [[Sonce|Sonca]].
Še bolj zanimiva je povezava med vrtenjem Zemlje in [[Venera|Venere]].Venera pride v bližino Zemlje vsakih 584 dni, kar je skoraj enako petim [[sinodski dan|sinodskim dnevom]] Venere. Ni še jasno, če je ta povezava posledica plimskih sil med obema planetoma ali je to samo slučaj.
Prav tako je [[Haron]] v sinhroni orbiti s [[Pluton|Plutonom]]. Orbita ni samo sinhrona, ampak je tudi v stacionarna (podobno kot imamo v primeru Zemlje [[geostacionarna orbita|geostacionarne orbite]].
[[Kategorija:Astrodinamika]]
[[Kategorija:Nebesna mehanika]]
| 