Granulocit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn. + pp. pri opombi |
m slog |
||
Vrstica 10:
* paličasti granulocit,
* segmentirani granulocit ali segmentiranec.
Granulocite vseh stopenj najdemo normalno, se pravi pri zdravem človeku, samo v rdečem kostnem mozgu. V krvi so prisotni le segmentirani granulociti in redko tudi paličasti granulociti. Morebitna prisotnost nezrelih oblik v krvi je običajno vzrok bolezni.
Vrstica 18 ⟶ 17:
'''Promielocit''' se preobrazi iz mieloblasta in je največja celica granulocitne vrste, saj meri tudi do 25 μm. Jedro je nekoliko upognjeno ali ovalno, število jedrc pa je enako kot pri predhodniku. Struktura kromatina je podobna mieloblastovi, ponekod pa so vidne že začetne zgostitve. Citoplazme je več pri tej stopnji in je svetlejše barve. Obstaja možnost, da v citoplazmi najdemo že posamezna specifična zrnca.
'''Mielocit''' je manjši od predhodnika, jedro pa zavzema le še polovico celice, jedrc ni več. Po obliki je okroglo ali nakazano zažeto. Kromatin je kondenziran in v grudah. V mlajših obdobjih je citoplazma še modrikasta, v zrelejših pa rahlo rožnata. V citoplazmi tudi prevladuje specifična zrnca. Glede na panoptično obarvanje po [[Pappenheim]]u ali po Mayu, Grünwaldu in Giemsi razlikujemo nevtrofilne, eozinofilne in bazofilne mielocite.
'''Metamielocit''' ima upognjeno jedro v obliki podkve ali [[ledvice]]. Struktura kromatina je grobo grudasta. Citoplazma je rožnata in vsebuje številna specifična zrnca.
Vrstica 30 ⟶ 29:
* nevtrofilce.
[[Slika:pBBasophil.jpg|right|thumb|100px|bazofilni granulocit]]▼
=== Bazofilci ===
Bazofilci so najmanjši izmed granulocitov. Jedro ima običajno le 2 segmenta oz. dela, ki jih prekrivajo groba, temnovijolična zrnca. Bazofilcov je v krvi zelo malo, saj predstavljajo le 0,5-1 % vseh [[levkociti|levkocitov]].
Vrstica 37 ⟶ 36:
Krvnih bazofilcev ne smemo zamenjati s [[tkivni bazofilec|tkivnimi bazofilci]] (pitankami oz. mastociti), ki so morfološko in po funkcijah zelo podobni prvim. Nahajajo se predvsem v limfatičnem tkivu, sluznicah in [[kostni mozeg|kostnem mozgu]].
[[Slika:eozinofilec.jpg|right|thumb|100px|eozinofilni granulocit]]▼
=== Eozinofilci ===
Eozinofilci so nekoliko večji od nevtrofilcev; merijo okoli 12-17 [[μm]]. Jedro ima le 2 segmenta. Citoplazma je nabito polna oranžnih zrnc, tako da pogosto ni vidna. Od celotnega števila levkocitov v krvi predstavljajo v povprečju le 1-3 % in so pretežno uskladiščeni v kostnem mozgu. Povečanje njihovega števila je lahko indikator [[okužba|okužbe]].
Funkcija eozinofilcev je onesposabljanje tujih [[beljakovina|beljakovin]], kar je še zelo pomembno pri mladosti v boju proti [[okužba|okužbam]] z različnimi zajedavci, ki so vir tujih beljakovin.
[[Slika:pBNeutrophil.jpg|right|100px|thumb|nevtrofilni granulocit]]▼
=== Nevtrofilci ===
Nevtrofilci merijo od 12 do 15 μm. Jedro ima 2-5 segmentov, v povprečju 3, med seboj pa so povezani s tanko nitko. Citoplazma je enaka kot pri paličastem granulocitu. Predstavljajo 55-70 % vseh levkocitov. Večina jih je uskladiščenih v kostnem mozgu, medtem ko manjši del kroži po periferni krvi.
Njihova glavna naloga je fagocitoza [[bakterije|bakterij]] in [[mikrob]]ov, delno pa tudi anorganskih snovi in nekaterih celic. Za razliko od bazofilcev in eozinofilcev se ti aktivno gibljejo, kar jim omogoča hiter dostop do vnetih tkiv.
== Glej tudi==
* [[
* [[
* [[
== Opombe ==
<div class="references-small">
<references />
</div>
| |||