Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 6:
Prve papinske cerkve so bile male, [[les]]ene in brez [[zvonik]]a. Prvotno cerkev naj bi uničili [[Madžari]], ki so ob svojem prihodu v Panonsko nižino uničili večino cerkva, ki so bile zgrajene v Panoniji za časa salzburških škofov ter sv. bratov Cirila in Metoda. V listini »Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev« so omenjeni kraji, kjer so bile [[859]]. leta posvečene cerkve: Dudleipin (Radgona), Uissnitz (Sobota), Businiza (nekdanja vas pri Rakičanu), Lindolveschirichum (Lendava).
== Pod Madžari ==
Ko so Madžari okrog leta [[1000]] sprejeli krščansko vero, so začeli graditi cerkve. Cerkev v Soboti je bila sezidana [[1071]]. leta iz materiala poganskega templja. Leta [[1910]] so porušili gotsko cerkev sv. Nikolaja, zgrajeno okoli leta [[1350]]. Od leta [[1094]] do [[1777]] je spadala Sobota pod madžarsko škofijo v
V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila Sobota nekakšno cerkveno središče. Madžarska škofija s sedežem v Gyoru je imela na jugu svoj posebni arhidiakonat, katerega sedež je bil leta 1331 v Soboti. Arhidiakon (škofov namestnik) je prebival v Soboti takrat, ko se naselje imenuje kot mesto (civitas), to je [[1365]]. leta. Soboška cerkev se omenja tudi v rimskih vatikanskih [[arhiv]]ih.
V letih 1605-1672 so soboško katoliško cerkev upravljali evangeličani.
== Gradnja nove cerkve ==
Z velikimi mukami so [[1912]]. leta zgradili sedanjo soboško cerkev, s tem, da sta ostala [[prezbiterij]] in [[zvonik]] od prvotne cerkve. [[Načrt]]e zanjo je naredil domači [[arhitekt]] Takcs. Grajena je v madžarskem neoromanskem slogu in je deloma iz železobetona. V visokem zvoniku so štirje zvonovi in zvon iz [[1371]]. leta, ki je nekoč Sobočanom oznanjal turško nevarnost. Danes so zvonovi seveda elektrificirani. Prve [[orgle]] v sedanji soboški cerkvi so bile nameščene [[1912]]. leta. Izdelal jih je mojster Rigner iz [[Budimpešta|Budimpešte]]. Bile so pnevmatske in jih je sestavljalo 25 registrov. [[8. november|8. novembra]] [[1992]]. leta pa so za soboško cerkev izdelali v sodelovanju z nemškimi mojstri te obrti in orglarskim mojstrom Antonom Škrablom iz Rogaške Slatine nove orgle. So mehanske in tudi drugače zasnovane kot prejšnje. Sestavljene so iz 37 registrov in so med največjimi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Omogočajo izvedbo vseh skladb iz tovrstne glasbene literature.
| |||