Pivška kotlina: Razlika med redakcijama

Največje naselje je [[Postojna]] ob vstopu v Postojnska vrata, na nasprotni strani je na prevalu nekdaj prometno pomembno Razdrto. Zgornjo Pivko in njeno višje obrobje, ki zapira kotlino na vseh straneh, gradi kredni apnenec. Veliko kraško polje ima ravno, pogosto tudi poplavljeno dno, po katerem teče [[reka Pivka]], ob kateri je višja uravnana terasa s številnimi vrtačami in večjimi kotanjami z ravnim dnom. Kadar se dvigne gladina kraške vode, ki je vedno plitvo pod površjem, začne pri [[Zagorje, Pivka|Zagorju]] iz tal vreti Pivka. Ob Pivki nastanejo poplave, v kotanjah pa '''pivška jezera''', med katerimi so največja [[Palško jezero|Palško]], [[Petelinjsko jezero|Petelinjsko]], [[Parsko jezero|Parsko]], [[Palčje jezero]] in [[Drskovško jezero]]. Dno Zgornje Pivke prekriva tanka plast prepereline. Višji svet ima tenko prst, primerno le za pašnike, na katerih so se v preteklosti pasle črede drobnice. Večji del pobočij na obrobju porašča [[gozd]], precej je umetno zasajenega [[črni bor|črnega bora]], [[smreka|smreke]] in [[navadni macesen|macesna]]. Naselja na Zgornji Pivki se na gosto širijo vzdolž zahodne strani kotline. Naslonjena so na ravne, z mlajšimi nanosi zapolnjene kotanje med Pivko in Šembijami na jugu na bolj odprta polja na razširjenem dnu kotline med Pivko in Rakitnikom na severu ter na bolj ali manj obsežne uvale obrobnega dela kotline. Zaposlitveno in oskrbno središče Zgornje Pivke je kraj [[Pivka]]. Na razvoj Pivke je najbolj vplivala lega med dvema upravnogospodarskima in kulturnima območjema. Kljub pomembni prometni legi naselja na Pivki niso doživela velikega razvoja. Še vedno je to prehodna pokrajina.