Redakcija: 12:40, 21. februar 2007 uredi Blazenka (pogovor \| prispevki) 1 urejanje Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:29, 18. julij 2007 uredi razveljavi Amazone7 (pogovor \| prispevki) 2.928 urejanj wikificiranje, dodajanje Novejše urejanje →
Vrstica 18: [[Kategorija:Naselja občine Sevnica]] V ozki dolini potoka Hinje, v najvzhodnejšem delu [[Mirenska dolina\|Mirenske doline]] (oblikovala jo je reka Mirna]], v razkošju dolenjskih gričev, leži Krmelj. Krmelj obdajajo številni griči, na katerih iz leta v leto pridelujejo vse boljši [[cviček]]. To so Kamenško, Stražberk, tu je pred mnogimi leti stal grad, ki je bil porušen že pred vojno, tudi ostankov gradu ni več, zato zelo malo ljudi sploh ve da je obstajal, Aplejek, domačini ta grič imenujemo Črna mlaka, tu najdemo največ ostankov rudnika in vojne, spehajanje po teh gozdovih zna biti včasih tudi srhljivo, prebivalci teh gozdov so divji prašiči, spotakneš se lahko ob kakšno bodečo žico ali padeš v kakšen zaraščen ribnik, kjer je v času rudnika potekal dnevni kop, na jugovzhodu pa se razteza 350 m visoki Vrhek, kjer je edino rastišče v Slo redke Azaleje Pontice, dragocenega zaklada za ljubitelje cvetja. Dolgo je bilo to področje redko naseljeno in prvotno so bile omenjane le štiri kmetije in opekarna mokronoškega graščaka. Naselje je imelo ledinsko ime "Na Moravi", šele kasneje se uveljavi ime Krmelj, verjetno po kmetu in mlinarju Krmelju, ki je imel svojo posest in mlin ob mostu čez Hinjo. Most, ki še vedno kljubuje času, je bil del pomembne prometne poti, po kateri so vozili različno blago furmani, ki so jim rekli "triestinarji", ker so po blago odhajali v takrat zelo oddaljeni Trst. Z odkritji nahajališč rjavega premoga in kvalitetne gline, je življenje v tej dolini pričelo hitreje utripati. Ob premogovniku je bila zgrajena cinkarna, v katero so rudo vozili celo iz Koroške. Ko je bila leta 1908 do Krmelja zgrajena železniška proga in leta 1938 železniška povezava do Sevnice, je premogovnik bolj pridobil na pomenu. Premogovnik je deloval do leta 1962, ko so ga zaradi izčrpanosti in uvajanja novih energetskih virov zaprli. Na rudarsko preteklost Krmelja še danes spominja podoba pokrajine s svojimi značilnimi udorinami in številnimi objekti, med katerimi se potika duh jamskega škrata ali Knapca, kot mu pravimo.▼ Stari most nam nemo priča o nekoč pomembni prometni poti graščinsko poslopje o moči in bogastvu nekdanjega lastnika rudnika, spodnje prostore so sedaj spremenili v izgnanski muzej stara šolska zgradba, nekoč italijanska bolnišnica, spominske plošče in obeležja nas spominjajo na hude preizkušnje, spominske plošče so izdelovali šolarji ponazarjajo dogodke iz vojne. Cerkev sv. Lenarta v Gabrijelah in cerkev sv. Marjete na Kamenici ter kapelice in verska znamenja v okolici, nam pričajo o bogatem duhovnem življenju ljudi.Bazen, ki je včasih bil v Krmelju, je bil eden prvih bazenov v sloveniji v takšni velikosti, zaradi Metalne. ki je v bližini začela puščati odpadke pa je bazen zgubljal svojo moč, kmalu zatem so ga zasuli. Dom svobode Krmelj je bil zgrajen pred približno 55 leti, v njem se odvijajo razne prireditve, včasih pa je deloval tudi kot kino, za njim je bilo kegljišče, ki je pomenilo pravi oddih za rudarje. spomeniki v spomin padlim domobrancev Turnir(pred enim letom) je bil organiziran v počastitev dvainpetdeset letnice igranja rokometa v Krmelju ter 195 letnice prve omembe Krmelja v pisnih virih. Rokomet je v Krmelju zelo priljubljen, naši veterani pa so med redkimi ki so bili zelo znani v jugoslaviji, vpisali so se celo v knjigo veteranov.Železni kipi- 3 japonski umetniki izdelali načrte za ta umetniška dela, izdelala pa jih je Metalna. == Okolica == Na gričih, ki obkrožajo kraj, so se oblikovala številna manjša naselja; to so naselja: - [[Kamenško]], [[Stražberk]] (pogovorno: Staršperk); kjer je pred mnogimi leti stal grad, ki je bil porušen že pred vojno, zato za njim danes niti ostankov ni več, iz istega razloga prav tako zelo malo ljudi sploh ve da je le-ta obstajal; - [[Aplejek]], ki ga domačini ta imenujejo Črna mlaka, in na katerem najdemo največ ostankov rudnika (na Aplejeku je bil nekdaj dnevni kop lignita, za katerim je ostalo jama, katero je napolnila voda ter je iz nje nastalo manjše jezerce) in 2. svetovne vojne. Iz naštetega lahko dodamo, da je lahko sprehajanje po teh gozdovih včasih tudi srhljivo, gozd namreč nudi zavetje divjim prašičem, popotnik pa se lahko spotakne tudi ob bodeči žici, ki je ostala od vojne, tudi razni manjši zaraščeni ribniki niso izjema. - na jugovzhodu se razteza 350 m visoki [[Vrhek]], kjer se nahaja eno od dveh rastišč zelo redke cvetnice [[Azelea Pontica\|Azelee Pontice]] (drugo najdemo v [[Boštanj\|Boštanju]] (rastišče naj bi bilo zasajeno že v rimskem času, kar tudi kaže njegova še danes vidna kvadratna oblika), dragocenega zaklada za ljubitelje cvetja. == Zgodovina kraja == ▲Dolgo je bilo to področje redko naseljeno in prvotno so bile v virih omenjane le štiri kmetije in opekarna [[Mokronog\|mokronoškega]] graščaka. Naselje je imelo ledinsko ime "Na Moravi", šele kasneje se uveljavi ime Krmelj, verjetno po kmetu in mlinarju Krmelju, ki je imel svojo posest in mlin ob mostu čez reko Hinjo. Most, ki še vedno kljubuje času, je bil del pomembne prometne poti, po kateri so vozili različno blago [[furman\|furmani]], ki so jim rekli "triestinarji", ker so po blago odhajali v takrat zelo oddaljeni [[Trst]]. Z odkritji nahajališč rjavega premoga in kvalitetne gline, je življenje v tej dolini pričelo hitreje utripati. Ob premogovniku je bila zgrajena cinkarna, v katero so rudo vozili celo iz Koroške. Ko je bila leta 1908 do Krmelja zgrajena železniška proga in leta 1938 železniška povezava do Sevnice, je premogovnik bolj pridobil na pomenu. Premogovnik je deloval do leta 1962, ko so ga zaradi izčrpanosti in uvajanja novih energetskih virov zaprli. Na rudarsko preteklost Krmelja še danes spominja podoba pokrajine s svojimi značilnimi udorinami in številnimi objekti, med katerimi se potika duh jamskega škrata ali Knapca, kot mu pravimo. Z odkritji nahajališč rjavega premoga in kvalitetne gline, je življenje v tej dolini pričelo hitreje utripati. Ob premogovniku je bila zgrajena cinkarna, v katero so rudo vozili celo iz [[Koroška\|Koroške]]. Ko je bila leta [[1908]] do Krmelja zgrajena železniška proga in leta [[1938]] železniška povezava do [[Sevnica\|Sevnice]], je premogovnik bolj pridobil na pomenu. Premogovnik je deloval do leta [[1962]], ko so ga zaradi izčrpanosti in uvajanja novih energetskih virov zaprli. Na rudarsko preteklost Krmelja še danes spominja podoba pokrajine s svojimi značilnimi udorinami in številnimi objekti, ljudje pa vedo povedati, da se tod potika duh jamskega škrata ali Knapca, kot mu pravijo pogovorno. Sicer pa o rudarski preteklosti kraja poročata tudi naselje Barbara na vzhodni strani Krmelja ter osrednje gostišče Barbara (kjer je gostišče že dolga leta), ki oba nosita ime [[sv. Barbare]], ki goduje v decembru in je med drugim tudi zavetnica ter priprošnjica rudarjev. Graščinsko poslopje še danes priča (graščina imenujejo ljudje večjo zgradbo precej svojevrstnega tipa, ki spominja na manjši grad)o moči in bogastvu nekdanjega lastnika rudnika Jakila, spodnje prostore stavbe so v zadnjem času spremenili v izgnanski muzej. == Znamenitosti == Izgnanski muzej priča o dogodkih iz 2. svetovne vojne, ko je bil Krmelj z okolico mejno območje med dvema okupatorjema, Italijo ter Nemčijo. Ljudje iz okolice so morali zapustiti svoje domove, ker so bili izgnani najprej v grad Rajhenburg nad [[Brestanica\|Brestanico]], od tod pa v razna manjša mesta v Nemčiji, kamor so jih odpeljali živinski vagoni jeseni leta [[1941]]. Redke družine so ostale na svojih domovih, izgnanci pa so se domov vrnili jeseni leta [[1945]]. Tudi dve trije spomeniki pričajo o vojnem času; spomenik ter obeležje padlim partizanom, spomenik kiparja samorastnika Rudija Stoparja izgnancem na kraju, kjer je potekala meja med okupatorjema, sicer pa najdemo v bližnjih Hinjcah tudi spomenik padlim trinajstim talcem, ki so jih postrelili Nemci ne istem kraju. Poleg naštetih, najdemo v Krmelju tudi tri železne kipe, za katere so načrte izdelali trije japonski umetniki, izdelala pa jih je Metalna (na mestu nekdanje Metalne danes stoji podjetje Inkos). Stara šolska zgradba, nekoč italijanska rudarska bolnišnica, je danes hram učenosti predmetne stopnje Osnovne šole Krmelj. V kraju najdemo tudi številne spominske plošče in obeležja, ki opazovalca spominjajo na hude preizkušnje; spominske plošče so izdelovali šolarji in predvsem ponazarjajo dogodke iz 2. svetovne vojne. Med zadnjimi je bil ob glavnem križišču v Krmelju, postavljen mali tovorni voziček, med rudarji znan kot "cicka", ki prišleka opominja na rudarsko preteklost kraja. V okolici se nahajajo še: Cerkev sv. Lenarta v Gabrijelah in cerkev sv. Marjete na Kamenici ter kapelice in verska znamenja, ki nam pričajo o bogatem duhovnem življenju ljudi. Bazen, ki je nekdaj bil v Krmelju, je bil eden prvih bazenov v Sloveniji v takšni velikosti, zaradi podružnice mariborske tovarne Metalna, ki je v bližini začela izpuščati odpadke, pa je bazen zgubljal svojo moč in kmalu zatem so ga zasuli. Dom svobode Krmelj je bil zgrajen pred približno 55 leti, v njem se še danes odvijajo razne prireditve, včasih pa je deloval tudi kot kino. Za tem domom je bilo že od rudarskih časov kegljišče, ki je pomenilo pravi oddih za rudarje. Rokomet je v Krmelju zelo priljubljen, krmeljski veterani pa so med redkimi ki so bili zelo znani v [[Jugoslavija\|Jugoslaviji]], vpisali so se celo v knjigo veteranov. Turnir, ki se je odvijal tu pred enim letom, je bil organiziran v počastitev 52. obletnice igranja rokometa v Krmelju ter 195. obletnice prve omembe Krmelja v pisnih virih.

Krmelj: Razlika med redakcijama