Granulocit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog |
|||
Vrstica 1:
'''Granulociti''' oz. '''celice granulocitne vrste''' so dobili ime po svojih značilnih
▲'''Granulociti''' oz. '''celice granulocitne vrste''' so dobili ime po svojih značilnih granulacijah (zrncih). Obstaja več vrst zrnc, po katerem se tudi ločijo med seboj. Njihove glavne funckije so v glavnem [[fagocitoza]], razstrupljanje pa tudi druge naloge.
=== Nastajanje granulocitov ===▼
Kot vse [[kri|krvne]] [[celica|celice]] se tudi granulociti razvijejo prvotno iz [[pluripotentna matična celica|pluripotentne matične celice]] ([[PMC]]). Slednje se razvijejo v [[multipotentna matična celica mieloične vrste|multipotenčne matične celice mieloične vrste]] ([[MMC]]-M). Slednje se usmerijo v [[usmerjena matična celica granulocitne-monocitne vrste|usmerjene matične celice granulocitne-monocitne vrste]] ([[UMC]]). Nadaljni razvoj granulocitov do specializacije zrnc poteka po naslednjih stopnjah:
Vrstica 17 ⟶ 15:
'''Promielocit''' se preobrazi iz mieloblasta in je največja celica granulocitne vrste, saj meri tudi do 25 μm. Jedro je nekoliko upognjeno ali ovalno, število jedrc pa je enako kot pri predhodniku. Struktura kromatina je podobna mieloblastovi, ponekod pa so vidne že začetne zgostitve. Citoplazme je več pri tej stopnji in je svetlejše barve. Obstaja možnost, da v citoplazmi najdemo že posamezna specifična zrnca.
'''Mielocit''' je manjši od predhodnika, jedro pa zavzema le še polovico celice, jedrc ni več. Po obliki je okroglo ali nakazano zažeto. Kromatin je kondenziran in v grudah. V mlajših obdobjih je citoplazma še modrikasta, v zrelejših pa rahlo rožnata. V citoplazmi tudi prevladuje specifična zrnca. Glede na panoptično obarvanje po
'''Metamielocit''' ima upognjeno jedro v obliki podkve ali [[ledvice]]. Struktura kromatina je grobo grudasta. Citoplazma je rožnata in vsebuje številna specifična zrnca.
Vrstica 35 ⟶ 27:
* nevtrofilci
[[Slika:pBBasophil.jpg|right|thumb|100px|bazofilni granulocit]]▼
▲[[Slika:pBBasophil.jpg|right|thumb|bazofilni granulocit]]
▲==== Bazofilci ====
Bazofilci so najmanjši od granulocitov. Jedro ima običajno le 2 segmenta oz. dela, ki jih prekrivajo
groba, temno-vijolična zrnca. Bazofilcov je v krvi zelo malo, saj predstavljajo le 0,5% - 1% od celotnega števila [[levkociti|levkocitov]].
Vrstica 46 ⟶ 36:
Krvnih bazofilcev ne smemo zamenjati s [[tkivo|tkivnimi]] bazofilci, pitankam oz. mastocitom, ki so morfološko in po funkcijah zelo podobni prvim. Nahajajo predvsem v limfatičnem tkivu, sluznicah in [[kostni mozeg|kostnem mozgu]].
[[Slika:eozinofilec.jpg|right|thumb|100px|eozinofilni granulocit]]▼
Eozinofilci so nekoliko večji od nevtrofilcev, nekje okoli 12-17 [[μm]]. Jedro ima le 2 segmenta. Citoplazma je nabito polna oranžnih zrnc, tako da ta pogosto ni vidna. Od celotnega števila levkocitov predstavljajo v povprečju le 1% - 3% v krvi in so pretežno uskladiščeni v kostnem mozgu. Povečanje njihovega števila je lahko indikator okužbe.▼
▲[[Slika:eozinofilec.jpg|right|thumb|eozinofilni granulocit]]
▲==== Eozinofilci ====
▲Eozinofilci so nekoliko večji od nevtrofilcev, nekje okoli 12-17 μm. Jedro ima le 2 segmenta. Citoplazma je nabito polna oranžnih zrnc, tako da ta pogosto ni vidna. Od celotnega števila levkocitov predstavljajo v povprečju le 1% - 3% v krvi in so pretežno uskladiščeni v kostnem mozgu. Povečanje njihovega števila je lahko indikator okužbe.
Funkcija eozinofilcev je onesposabljanje tujih [[beljakovina|beljakovin]], kar je še zelo pomembno pri mladosti v boju proti [[okužba|okužbam]] z različnimi zajedavci, ki so vir tujih beljakovin.
[[Slika:pBNeutrophil.jpg|right|100px|thumb|nevtrofilni granulocit]]▼
▲[[Slika:pBNeutrophil.jpg|right|thumb|nevtrofilni granulocit]]
▲==== Nevtrofilci ====
Eozinofilci so velikosti od 12 do 15 μm. Jedro ima 2-5 segmentov, v povprečju 3, med seboj pa so povezani s tanko nitko. Citoplazma je enaka kot pri paličastem granulocitu. Predstavljajo 55% - 70% vseh levkocitov. Večina jih je uskladiščenih v kostnem mozgu, medtem ko manjši del kroži po periferni krvi.
| |||