Redakcija: 15:00, 16. oktober 2006 uredi Burek (pogovor \| prispevki) 4.087 urejanj nov članek		Redakcija: 01:08, 16. julij 2007 uredi razveljavi Archangel (pogovor \| prispevki) Administratorji 14.881 urejanj dp. Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Krvne ploščice''' ali '''trombociti''' so [[Kri\|krvne]] [[Celica\|celice]], ki mašijo rane na [[Organizem\|organizmu]]. ~~Krvne~~in ~~ploščice~~s ~~pravzaprav~~tem ~~niso~~preprečujejo ~~prave~~prevelike ~~celice,~~izgube ~~temveč~~krvi. leZato ~~ovitki~~so trombociti izredno pomembni pri [[~~Celična membrana~~homeostaza\|~~celične membrane~~homeostazi]], vsaj ~~katerih~~je soizguba ~~različne~~krvi ~~snovi,~~za kivse obhomeostatske ~~poškodbi~~procese ~~reagirajo~~usodna z(npr. ~~drugimi~~prenašanje ~~snovmi v krvi~~hormonov). V kubičnem [[Milimeter\|milimetru]] (mm<sup>3</sup>) krvi je od ~~5000~~150,000 do ~~10000~~300,000 trombocitov. Sam proces mašenja ran je skupek treh mehanizmov: ko se poškoduje velika žila, npr. [[arterija]] ali [[vena]], sprva trombociti začnejo sproščati nevrotransmiter serotonin, ki vpliva na gladke mišice v žilah. Zatem se sproži drugi mehanizem, to je skrčenje žil, s katerim se rana zoži. Slednje je zelo pomembno, saj omogoča zadnji mehanizem, t.j. nastajanje krvnega strdka, ki nastane kmalu zatem. ~~{{med-stub}}~~ Strjevanje krvi oz. nastajanje krvnega strdka je rezultat delovanja koagulacijskih dejavnikov in trombocitov, poteka ap prav tako v treh stopnjah: # Iz pretrganega tkiva se sprostijo snovi, ki skupaj s kalcijevimi ioni aktivirajo tromboplastin, encimski aktivator. # Encimski aktivator aktivira strjevalni faktor protrombin in druge faktorje; iz protrombina tako nastane trombin in slednji omogoči skupaj z različnimi strjevalnimi faktorji naslednjo stopnjo. # Encimi skupaj s kalcijevimi ioni izzovejo reakcijo, pri kateri s pomočjo trombina (v vlogi [[katalizator\|katalizatorja]] razcepijo fibrinogen na 2 dela, ki se zlepita v dolgo nitasto beljakovino fibrin; zatem se več fibrinov poveže v vlaknato mrežico, v katero se ujamejo krvne celice: nastane krvni strdek. Krvne ploščice pravzaprav niso prave celice, temveč le ovitki [[Celična membrana\|celične membrane]], v katerih so različne snovi, ki ob poškodbi reagirajo z drugimi snovmi v krvi. Nastajajo kot drobci večjih celic, imenovanih [[megakariocit\|megakariociti]]. Pri slednjih z zorenjem citoplazme nastajajo zrnca (granule), mešički (vezikule) z lizosomnimi granulami in sistem demarkacijskih membran, ki razmejujejo citoplazmo, iz katere nastanejo trombociti. == Literatura == # Stušek, Peter. ''Biologija človeka''. DZS, Ljubljana 2002. # A. Kocijančič, F. Mrevlje, D. Štajer. ''Interna medicina''. Littera picta, Ljubljana 2005. [[ar:صفيحة دموية]] [[bn:অণুচক্রিকা]] [[ca:Plaqueta]] [[cs:Krevní destička]] [[de:Thrombozyt]] [[es:Plaqueta]] [[eo:Trombocito]] [[eu:Plaketa]] [[fr:Thrombocyte]] [[gl:Plaqueta]] [[ko:혈소판]] [[id:Keping darah]] [[ia:Plachetta]] [[is:Blóðflaga]] [[it:Piastrina]] [[he:טסית דם]] [[lt:Trombocitas]] [[mk:Тромбоцит]] [[nl:Bloedplaatje]] [[ja:血小板]] [[nds:Bloodplattken]] [[pl:Trombocyt]] [[pt:Plaqueta sanguínea]] [[qu:Yawar llukllunacha]] [[ru:Тромбоциты]] [[sq:Trombociti]] [[simple:Platelet]] [[sk:Krvná doštička]] [[sr:Крвне плочице]] [[su:Trombosit]] [[fi:Verihiutale]] [[sv:Trombocyt]] [[ta:இரத்தத் தட்டு]] [[tr:Trombosit]] [[zh:血小板]]

Trombocit: Razlika med redakcijama