|
== Vsebina ==
V prvi knjigi gre za uvodni razgovor o pravičnosti. Stari pošteni Kefalos opredeli pravičnost enaostavnoenostavno kot »govoriti resnico ter vračati to, kar smo prejeli«. Polemarhos tnekolikonekoliko popravi njegovo določitev pravičnosti: »Pravično je, vsakomur vračati to, kar mu dolgujemo«. SokratesSokrat opredelitev poruši z razpravo o tem, ali smo sovražnikom dolžni isto kakor prijateljem. Zato poseže v razpravo sofist Trasimahos, ki ne mara Sokratovega »pretvarjanja«, ironije, ter postavi trditev, da je »pravo korist močnejšega«. To na državni ravni pomeni, da »pravica ni nič drugega kakor korist obstoječe vladavine«. Svojo tezo Trasimahos zagovarja s tem, da meni, da je za politike krivičnost boljša kakor pravičnost. SokratesSokrat pa meni, da ne moremo presoditi, ali je krivično življenje boljše kakor pravično, če poprej ne vemo, kaj je pravičnost.
== Povzetek ==
{{sporno}}
Kot najdaljše Platonovo delo se v delu odpirajo in razrešujejo številna vprašanja. Med najpomembnejšimi so tako: [[pravičnost]] (pravičnost posameznika in [[polis]]), [[državna ureditev|državna]], [[politična ureditev|politična]] in [[družbena ureditev]], [[spoznanje]], [[krepost]]i, ...
Zaradi svojega [[totalitarizem|totalitarnega]] razlaganja družbene ureditve Platon velja{{citation needed}} za enega prvih [[komunizem|komunističnih]] piscev, saj zagovarja načelo skupne lastnine, življenja v skupnosti,...
== Idealna država ==
Človek lahko biva le v skupnosti. Če hočemo, da je skupnost pravična moramo uskladiti njene dele. [[Platon|Platon]] idejo države primerja z dušo ljudstva.
Glava ustreza s vladarjem države. Razum je pri Grkih duša glave, njena vrlina pa modrost. Vladarji morajo biti modri ([[Platon]] se tu opira [[aristokracija|aristokracijo]]). Duša prsi je volja, njena vrlina pa hrabrost. Čuvaji v državi pa naj bi bili hrabri. Trebuh simbolizira proizvajalce (rokodelce), katerih značaj je pohota, vrlina pa ''umirjenost''. Država je lahko pravična če [[vladar|vladarji]] vodijo čuvaje in rokodelce, kot razum razum vodi prsa in trebuh. Torej pravičnost temelji na tem, da vsak opravlja dela za katera je sposoben.
{| class="wikitable"
! Telo
!Duša
!Vrlina
!Platonska država
!oblika vladavine
|-
| glava
| razum
| modrost
| vladarji (filozofi)
| aristokracija
|-
| prsa
| volja
| hrabrost
| čuvaji (vojaki)
| timokracija
|-
| trebuh
| pohota
| umirjenost
| rokodelci
| oligarhija, demokracija
|}
== Popperjeva kritika ==
Po interpretaciji filozofa [[Karel Popper|Karla Popperja]] je imel Platon v nekaterih delih dialoga [[totalitarizem|totalitaristične poglede]], saj npr. zagovarja načelo skupne lastnine, življenja v skupnosti, itd.<ref name="popper">[[Karl Popper|Popper, Karl]] (1950) ''[[The Open Society and Its Enemies]], Vol. 1: The Spell of Plato'', New York: Routledge, pp. 91-92.</ref> Navkljub temu, pa Platona ne moremo označiti za komunista, saj je oblika vladavine v Državi značilno hierarhična, v nasprotju z brezrazrednim komunizmom.
== Glej tudi ==
* [[seznam filozofskih del]]
{{književna škrbina}}
== Opombe in sklici ==
{{refsez}}
{{philo-stub}}
|
